Kategorija: Naravovarstveni projekti

LIFE BEAVER

Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil
bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta
pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih
naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi
v Slovenijo. Na tej poti uspešno premaguje različne ovire v kulturni krajini in
celo rečne pregrade, a veliko težje se spoprijema z ovirami v človekovem sebičnem
prepričanju, da je narava neizčrpen vir dobrin in da jo lahko neovirano
prilagajamo svojim potrebam in željam. Tudi bober prilagaja vodni prostor
svojim potrebam, a ga hkrati ohranja in bogati tudi za druge vrste – in za
ljudi: povečuje biotsko pestrost in ekosistemske storitve celinskih voda. Obglodana
drevesa, odgriznjeno koruzno steblo ali zamašen cevni prepust so le nepomemben
davek za sonaravno prilagajanje podnebnim spremembam.

Ponovna naselitev bobrov v Posavini na Hrvaškem pred 24
leti je štela 85 živali. Danes šteje populacija največjega evropskega glodavca
več kot 10.000 živali; razširila se je po vsej Hrvaški in delih Bosne in
Hercegovine, Srbije, Avstrije ter Madžarske. Tudi v Slovenijo so bobri priplavali
po Savi, Muri, Dravi, Kolpi – s Hrvaške. V obeh državah danes govorimo o
ugodnem stanju bobrove populacije. Zato smo se v projektu LIFE BOBER povezali z
dvema hrvaškima partnerjema: Gozdarsko fakulteto Univerze v Zagrebu, ki je
zaslužna za naseljevanje bobrov, in Muzejem Ivanič Grada, mesteca, v bližini
katerega so bili izpuščeni v naravo in ki je posvojilo bobre tako močno, da so
prepletli vse javno življenje; mestece je odličen vzor za novo sobivanje ljudi z
bobrom.

Bober se vrača v močno spremenjeno življenjsko okolje: v zadnjem
stoletju smo v Evropi uspeli uničiti med 50 in 90 % mokrišč; samo za nove
kmetijske površine smo osušili 377.000 km2 različnih mokrišč, zato že
pogrešamo ekosistemske usluge teh dragocenih habitatov, še posebej v času podnebnih
sprememb, ki jih že močno občutimo. Kako bomo zadrževali vodo v krajini in jo
čistili različnih škodljivih in strupenih snovi, s katerimi jo obremenjuje naša
civilizacija? Kako bomo preprečevali ali vsaj zmanjševali poplave in erozijo,
ustvarjali ponore CO2, kako bomo preprečili izgubljanje
biodiverzitete vodnih okolij? Pri teh zahtevnih nalogah nam lahko pomaga bober,
vendar ga moramo najprej spoznati in razumeti, kar je eden od ciljev projekta.
Vrednost ekosistemskih storitev, ki nam jih zagotavljajo mokrišča, strokovnjaki
ocenjujejo na najmanj 16.000 €/ha/leto. Mokrišča, ki jih ustvari ali vzdržuje
bober, imajo lokalno lahko še precej višjo vrednost; 150 kvadratnih kilometrov
mokrišč zmore prečistiti kar 32 milijonov m3
vode na leto, vsa ta mokrišča pa lahko brezplačno vzdržuje in dograjuje vojska 100.000
ekosistemskih inženirjev – bobrov. V projektu bomo s pomočjo partnerja,
Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer imajo veliko izkušenj z modeliranjem, ocenili
vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev ter izdelali model potencialnega
širjenja bobrove populacije. Kje so njene naravne meje?

Izobraževalne in ozaveščevalne naloge, ki smo si jih
zastavili v projektu, bomo skušali čim bolj oddaljiti od utilitaristične
presoje o koristih in škodi, ki jo lahko imamo od določene živalske vrste.
Razmišljanje o naravnih vplivih, ki jih ima bober s svojim ključnim inženirskim
delovanjem v vodnih ekosistemih, bomo delili z najširšo javnostjo, predvsem pa
ga bomo usmerili na ciljne skupine, ki imajo največ opravka z bobrom: kmete,
gozdarje, lastnike zemljišč, upravljavce voda, ribiče in lovce, vplivati pa bomo
skušali tudi na kmetijsko, vodarsko in sploh okoljske politike. V tej luči bomo
prevetrili tudi sistem ocenjevanja »škode« divjih živalskih vrst in s tem
povezanega plačevanja odškodnine. Zahtevki za izplačilo škode, ki naj bi jo
povzročil bober, so namreč v Sloveniji iz leta v leto višji. Nam bo tudi bober,
ki smo ga pripeljali na rob izumrtja in mu uničili večino njegovega življenjskega
prostora, izstavil račun za povzročeno škodo? Kdaj bomo ugotovili, da smo s
takim ravnanjem največjo škodo povzročili sebi in da nam jo bober lahko pomaga
popraviti?

Ne da bi vedel, se bober pri svojem delovanju v vodnem
okolju ravna po evropskih okoljskih smernicah in prispeva k njihovim ciljem: Habitatni
smernici, Okvirni vodni smernici, Smernici o poplavah, Nitratni smernici, Smernici
o pitni vodi, Smernici o okoljski odgovornosti …, pomembno pa prispeva tudi k
ciljem Strategije EU za biotsko pestrost in ukrepa v smeri prilagajanja
podnebnim spremembam.

Skrajni čas je torej, da se ljudje prilagodimo
spremembam, ki jih v vodno okolje prinaša bober, in ne obratno. Zato projekt
LIFE BEAVER pozdravlja bobrovo vrnitev. Partnerji se bomo potrudili, da bodo povratnika
sprejeli tudi prebivalci ob vodah v Sloveniji in na Hrvaškem. Veseli pa bomo,
če bomo dosežke projekta lahko prenesli tudi v vse, predvsem sosednje dežele,
kjer bober živi ali kamor se po naravni poti lahko v prihodnosti še vrne.

Akronim projekta: LIFE BEAVER

Številka projekta: LIFE19 GIE/SI/001111

Leto razpisa projekta: 2019

Prednostno področje: Okoljsko upravljanje in informiranje

Naslov projekta (ANG): LIFE with the beaver, wetlands and climate change

Naslov projekta (SI): Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami.

Naslov projekta (HR): Živjeti sa dabrom, vlažnim staništima i klimatskim promjenama

Začetek projekta: 1. 9. 2020
Zaključek projekta: 31. 8. 2024
Spletna stran projekta: https://life-beaver.eu
FB profil projekta: https://www.facebook.com/LIFEAquaviva

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (SI)
Partnerji: Sveučilište u Zagrebu – Šumarski fakultet (HR), Gozdarski inštitut Slovenije (SI), Muzej Ivanić – Grada (HR)

Vrednost projekta: 913,861 € (100 %)
Projektna vrednost slovenskih partnerjev: 637.262,00 € (70 % projekta)
Projektna vrednost hrvaških partnerjev: 276.599,00 € (30% projekta)
Prispevek Evropske komisije: 491.647 € (53,80 %)
Predvideno sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor (SI): 124.893,00 € (19,60% deleža slovenskih partnerjev)

Lasten vložek partnerjev (ob sofinanciranju MOP): 297.321,00 € (32,53 %)
Lasten vložek partnerjev (brez sofinanciranja MOP): 422.214,00 € (46,20 %)

 

VSEZELENO

Podnebne spremembe so v zadnjih letih postale dejstvo, ki vse bolj vpliva na naše življenje, zato je sprememba miselnosti in življenjskega sloga v smeri trajnostnega razvoja nujna. Inštitut LUTRA, ki je zasnoval in vodil projekt LIFE AQUALUTRA, je že v prijavnici predvidel Vidrin informacijski in raziskovalni center na Goričkem, ki ne bi bil namenjen le raziskovalnemu delu celinskih vodnih ekosistemov z vidro kot krovno in karizmatično vrsto, temveč bi bil nosilec različnih izobraževalnih in ozaveščevalnih dejavnosti za ohranjanje narave in varstvo okolja v širšem geografskem in družbenem okolju celotnega Trideželnega krajinskega parka Őrség-Raab-Goričko.

Izračunaj svoj vodni in ogljični odtis in preveri predloge za njegovo zmanjšanje.

Opremo in vsebino centra AQUALUTRA smo nadgradili že v več projektih (Vidrologija s podporo norveškega finančnega mehanizma, LIFE AQUAVIVA), vendar z omejenimi finančnimi sredstvi še nismo dosegli vseh ciljev, zastavljenih v zasnovi centra. Naravovarstvene vsebine in dejavnosti centra bomo dopolnili z okoljevarstvenimi, saj sta obe področji tesno povezani. Zato načrtujemo z lastnimi sredstvi postaviti izobraževalni poligon za informiranje in ozaveščanje obiskovalcev o podnebnih spremembah in načinih prilagajanja nanje, o ukrepih, s katerimi lahko vsakdo in vsak dan prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Prikazati želimo nekaj preprostih rešitev za trajnostni način gradnje z naravnimi materiali, za obnovljive vire energije (vetrna, sončna), za varčno rabo vode (zbiranje deževnice) ter čiščenje komunalne odpadne vode (rastlinska čistilna naprava). Do narave odgovoren način življenja bomo povezali z vsebinami, ki že sestavljajo izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti: ohranjanje biodiverzitete za vzdrževanje ekosistemskih storitev, ravnanje in gospodarjenje z vodnimi ekosistemi, odločitve o posegih v naravno okolje ipd.

Naslov: Vsi odtenki zelene

Akronim: VSEZELENO

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancerji: Ministrstvo za okolje in prostor

Program financiranja: Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za leti 2018 in 2019

Trajanje: od 2. 8. 2018 do 15. 10. 2019

 

Rezultati projekta:

UČNI LISTI

Informativni list Podnebne spremembe (3. triada)

Informativni list Trajnostna potrošnja (3. triada)

Učni list Spoznajmo okolje (1. triada)

Učni list Varovanje okolja (1. triada)

Učni list Varujmo naravo (1. triada)

Učni list Naravne nesreče (2. triada)

Učni list Okolje (2. triada)

Učni list Čisti zrak (2. in 3. triada)

Učni list Varčujmo z vodo (2. in 3. triada)

Učni list Elektrarne (3. triada)

Učni list Pametni nakupi (3. triada)

Učni list Podnebne spremembe 1 (3. triada)

Učni list Podnebne spremembe 2 (3. triada)

Učni list Podnebne spremembe 3 (3. triada)

Učni list Potok (3. triada)

Učni list Vem, kaj jem (3. triada)

 

POSKUSI

NAVODILA

Očistimo vodo

Pogasimo požar

Zmehčan krompir brez kuhanja

Smerokaz

Vetrnica 

Lovilec onesnaževal

LIFE NATURAVIVA

Biodiverziteta je fantastična raznolikost življenja, ena najbolj dragocenih značilnosti našega planeta in ključni element ekosistemskih storitev, od katerih smo odvisni. Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. Zato se je Nacionalni inštitut za biologijo z devetimi partnerji odločil za prijavo 5-letnega komunikacijskega LIFE projekta na Evropsko komisijo.

Splošni cilj projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711) s polnim naslovom Biodiverziteta – umetnost življenja je razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo.

Največ aktivnosti se bo dogajalo na zavarovanih območjih, zato je pet slovenskih naravnih parkov projektnih partnerjev (Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Ljubljansko barje). Poleg omenjenih so projektni partnerji tudi Botanični vrt v Ljubljani, Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Inštitut Lutra. Vendar tudi na naravo zunaj parkov ne bomo pozabili, saj je »narava povsod«, kakor pravi slogan ene preteklih kampanj Evropskega sveta. Sporočila o vrednosti biodiverzitete morajo doseči zadnji kotiček Slovenije (v projektni prijavnici smo obljubili, da bomo s projektom dosegli najmanj 50 % Slovencev). Zato jih bomo povezali tudi s kulturno dediščino in umetnostjo, pridružili prireditvam in koncertom ter naslovili občinstvo, ki tega ne pričakuje – ki išče kulturne in umetnostne dogodke, najde pa sporočilo o ogroženosti narave. Vse dogodke bomo posneli in uporabili kot promocijske kratke filme za različne medije.

O biodiverziteti in nujnosti njenega ohranjanja bomo izobraževali in ozaveščali različne ciljne skupine, od vrtcev do študentov, od kmetov do politikov, in zato uporabljali različne pristope. Sodelovali bomo na sejmih, razstavah in okoljskih dnevih. Pripravili in izdali bomo razkošno knjigo o biodiverziteti Slovenije, posneli film, pripravili več velikih razstav na prostem in v zaprtih prostorih ter več informativnih zloženk v večjih nakladah. Projekt bomo promovirali z obsežno oglaševalsko kampanja s city plakati, na spletu in v drugih medijih. Za otroke bodo tu igrice, pobarvanke in knjižice ter natečaji različnih vrst, vse z naravovarstveno vsebino; poletna šola za dijake in delavnice za učitelje srednjih šol; predavanja za kmete, izobraževanja za kmetijske pospeševalce. Uredili bomo tri nove tematske učne poti in poskrbeli za raznolike, izvirne in lokalno značilne promocijske izdelke. Medijska sporočila, spletne strani in družbena omrežja bodo skrbeli za promocijsko podporo projekta, s katerim želimo doseči polovico prebivalcev Slovenije.

Naslov:  Biodiverziteta – umetnost življenja (Biodiversity – Art of Life)

Akronim: LIFE NATURAVIVA

Prijavitelj: Nacionalni inštitut za biologijo (NIB)

Partnerji:

Sofinancerji:

  • Evropska komisija
  • Ministrstvo za okolje in prostor

Program financiranja: LIFE

Trajanje: od 4. 9. 2017 do 31. 8. 2022

Spletna stran projekta: http://www.naturaviva.si/

FB profil projekta: https://www.facebook.com/life.naturaviva/

RAZNOŽIVOST

Projekt je bil namenjen oživitvi in obogatitvi dejavnosti v Vidrinem informacijskem centru AQUALUTRA v Križevcih na Goričkem, ki deluje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Dosedanje aktivnosti, zvečine namenjene izobraževanju in promociji celinskih vodnih ekosistemov z vidro kot krovno vrsto, smo razširili z novimi, aktualnimi tematikami in programi s področja ohranjanja narave, dobrih kmetijskih praks, primernih za zavarovana (Natura 2000) območja s poudarkom na ohranjanju biodiverzitete, in razvoju zdržnega, naravi prijaznega turizma. Uporabili smo različne pristope, od neposrednega stika (predavanja strokovnjakov) preko filmov, praktičnih prikazov, vodenih učnih poti do interaktivnih delavnic (interaktivna elektronska tabla); posebna pozornost je bila namenjena sodelovanju ciljnih skupin pri kmetijskih opravilih ter naravovarstvenih akcijah, ki so kot demonstracije dobre prakse prispevale k ohranjanju ogroženih, za Goričko značilnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov oz. ekosistemov. V projektu smo obnovili tudi nekatere habitate ter zasadili stare sorte visokodebelnega sadnega drevja.

Projektne aktivnosti, tako frontalne kot interaktivne ter praktične, so bile namenjene zelo različnim ciljnim skupinam: vrtcem, šolam (naravoslovni dnevi in ekskurzije za lokalne šole in za širšo regijo), lokalnemu prebivalstvu (občanom, kmetom ipd.), izletniškim skupinam turistov, obiskovalcem Krajinskega parka Goričko in gostom termalnih zdravilišč v pomurski regiji (Moravske Toplice, Radenci itn.).

 

Naslov: RAZNOŽIVOST pod vidrino streho na Goričkem

Akronim: Raznoživost

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancerji: Ministrstvo za okolje in prostor

Program financiranja: Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za leti 2016 in 2017

Trajanje: od 1. 9. 2016 do 31. 10. 2017

GoForMura

O vidrah, bobrih in projektu GoForMura

Poznate vidro, skrivnostno vodno kuno? Ste jo že kdaj videli v naravi? Le redkim je uspelo. Povečini so jo presenetili le po naključju, kajti previdna zver nad ljudmi ni preveč navdušena in se jim, če je le mogoče, izogne.

Kaj pa bober? Z nekaj sreče in potrpljenja ga boste lahko opazovali ob Krki, na Dravi, v zadnjih letih vse pogosteje tudi ob Muri. Pogosto ljudje ne razlikujejo med tema dvema obvodnima sesalcema in ju celo zamenjujejo. No, kljub podobni velikosti sta vrsti povsem različni; vidra je zver, bober pa glodavec. To pomeni, da je prva plenilka – pleni predvsem ribe različnih vrst, občasno tudi rake, dvoživke in druge vodne živali, bober pa gloda rastlinsko hrano.

Pokrajina ob Muri je nadvse raznolika, zato omogoča življenje številnim vrstam rastlin in živali – ima visoko biodiverziteto; prav zato je vključena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, saj je med vrstami in habitatnimi tipi ob Muri veliko ogroženih. Vidra je živela v prostranem obrečnem prostoru Mure odkar pomnimo. Nikoli ni povsem izginila, čeprav je bila zdesetkana in zato komajda zaznavna. Bober je največji evropski glodavec in znan inženir vodnega prostora, ki pa je bil v drugi polovici 19. stoletja (razen na nekaj redkih lokacijah) iztrebljen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Z naselitvami v zadnjih desetletjih se uspešno vrača v nekdanje habitate, k nam po rekah s Hrvaške. Zavzel je tudi obmurski prostor in po Muri prodrl že do Avstrije. Z nekaj ukrepi smo mu izboljšali življenjske razmere, s tem pa je pridobila tudi vidra, saj sta z bobrom sostanovalca, ki se dobro »razumeta«.

S projektom, ki smo ga kratko poimenovali GoForMura, smo skušali omiliti posledice človekovega delovanja, ki je v preteklosti v Murski šumi poslabšalo življenjsko okolje domorodnim vrstam; zato so danes ogrožene in zavarovane. Usmerili smo se predvsem na značilna območja, porasla z vrbovjem, jelševjem in jesenovjem ter na poplavne gozdove, ki jih sestavljajo hrast, jesen in brest. Prav na takšnih območjih živita vidra in bober, zato je ohranjanje takšnih habitatnih tipov oz. rastlinskih združb zanju ključno.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani projekta “GoForMura“.
Projekt s polnim naslovom “Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri” je bil financiran iz programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 (SI02) in Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Nosilec projekta je Gozdarski inštitut Slovenije. Poleg Inštituta Lutra sta projektna partnerja še Zavod za gozdove Slovenije in NINA (Norwegian Institute for Nature Research).

 

Naslov: Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri

Akronim: GoForMura

Prijavitelj: Gozdarski inštitut Slovenije

Partnerji:

  • Zavod za gozdove Slovenije
  • Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  • NINA, Norveški inštitut za naravno dediščino

Sofinancerji:

  • Islandija, Kneževina Lihtenštajn in Kraljevina Norveška
  • Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Program financiranja: Finančni mehanizem EGP (EEA Grants)

Trajanje: od 3. 2. 2015 do 31. 1. 2017

 

Na voljo je brezplačna elektronska publikacija z rezultati projekta!

Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II

Projekt Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II je nadaljevanje in nadgraditev projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja, ki se je izvajal v letu 2013. V letu 2014 smo nadaljevali z ozaveščanjem javnosti o grožnjah, ki jih predstavljajo invazivne tujerodne vrste biodiverziteti Ljubljanskega barja. Poudarek je bil na invazivnosti kanadske in orjaške zlate rozge. Za namen ozaveščanja smo organizirali predavanja za osnovnošolce in dijake ter obiskovalce in/ali lastnike zemljišč na Barju.

V sklopu projekta smo dopolnili in natisnili zgibanko Zlata rozga – tujerodna in invazivna. Poleg tega smo preverjali uspešnost odstranjevanja zlate rozge na ploskvah, na katerih smo zlato rozgo odstranjevali v letu 2013 ter nadaljevali z odstranjevanjem na novo izbranih površinah. S pomočjo dijakov srednjih šol smo izvedli tudi ozaveščevalne akcije odstranjevanja zlate rozge.

 

Potek projekta

V okviru projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II smo želeli primerjati učinkovitost enoletnega in dvoletnega zaporednega izkopavanja zlate rozge na poskusnih ploskvah.

Zlato rozgo smo odstranjevali na šestih ploskvah iz leta 2013 ter na šestih novih ploskvah.  Vsaka poskusna ploskev je merila 10 m2. Na ploskvah, kjer je odstranjevanje že potekalo v letu 2013, smo pričakovali rast mladih rastlin zlate rozge, ki so se razvile iz talne semenske banke ter poganjke razvite iz regeneriranih in neodstranjenih podzemnih delov. Zlato rozgo smo odstranjevali v času od aprila do septembra 2014, vsaj 3-krat na rastno sezono. Uspešnost fizičnega odstranjevanja zlate rozge smo ugotavljali s štetjem poganjkov. Na ploskvah, kjer smo pulili zlato rozgo, smo spremljali vrstno sestavo in pokrovnost domorodnih rastlinskih vrst. Primerjali smo pokrovnost vrst med ploskvami, na katerih smo že drugo rastno sezono odstranjevali zlato rozgo in ploskvami, s katerih smo zlato rozgo odstranjevali prvič.

Utrinke iz projekta si lahko ogledate v galeriji.

 

Naslov: Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 27. 2. 2014 do 14. 11. 2014

 

Čukov dom na barju

Čuk (Athene noctua) je v Sloveniji uvrščen na Rdeči seznam ptic gnezdilk v kategorijo prizadetih in kritično ogroženih vrst. Glavni dejavniki ogroženosti so pomanjkanje primernih naravnih gnezdišč ter izginjanje in zastrupljanje njihovega plena (malih sesalcev in žuželk). Cilj projekta Čukov dom na Barju je bil izboljšati habitat čuka na Ljubljanskem barju z ustvarjanjem boljših gnezditvenih pogojev s postavljanjem gnezdilnic, ki predstavljajo nadomestne gnezditvene strukture in nadomeščajo naravna drevesna dupla. S postavitvijo umetnih gnezdilnic smo želeli ohraniti in dolgoročno povečati stabilnost populacije čuka na Ljubljanskem barju.

Poleg aktivnosti povezanih z izboljšanjem habitata čuka so potekale tudi ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti. Za osnovnošolce, dijake ter širšo javnost smo izvedli predavanja, kjer smo predstavili problematiko izginjanja sekundarnih ptic duplaric ter pomen ekstenzivnega kmetijstva za njihovo ohranjanje, s poudarkom na primeru čuka v Sloveniji in na Ljubljanskem barju. Dijaki so bili v sklopu delavnice izdelovanja gnezdilnic za čuka in druge sekundarne duplarice seznanjeni s temeljnim znanjem o postavljanju gnezdilnic v naravo.

 

Naslov: Čukov dom na barju

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2014

Sava povezuje

Dan reke Save (1. junij) obeležujemo od leta 2007 v štirih državah, skozi katere teče: v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Za vse države ima Sava velik pomen pri oskrbi s pitno vodo, pa tudi okoljski, športno-rekreativen, turističen, predvsem pa gospodarski pomen. Vsakoletni dogodki, ki povezujejo prebivalce vzdolž Save, so bili v letu 2014 zaradi hudih poplav marsikje okrnjeni.

3. parlament mladih, srečanje dijakov iz vseh štirih držav z območja reke Save, katerega del je bil tudi projekt Sava povezuje, je potekal v septembru 2014 v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana (BIC) in na Špici ob Ljubljanici. Na 3. parlamentu mladih je sodelovalo osem srednjih šol iz držav Savskega bazena (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija in Slovenija), ki so bile zbrane na natečaju za izdelavo scenarija za risani filma z naslovom „Vode v porečju reke Save – razvoj in varstvo“. Ena šola iz Slovenije pa je bila izbrana v okviru projekta mojareka.si.

Dan reke Save smo v septembru 2014 obeležili z orientacijskim pohodom na Špico “Spoznaj reko Ljubljanico”, kjer je bila na ogled tudi informacijska stojnica “Biodiverziteta Save” na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli. Na stojnici si je bilo mogoče že konec maja ogledati živali in rastline iz porečja Save, njihove preparate in tudi žive živali ter izvedeti, zakaj je reka Sava pomemben življenjski prostor, ki ga moramo ohranjati v čim večji meri. Poleg stojnice je bilo na voljo tudi vodenje po razstavi “Živi zakladi naših voda”. Inštitut Lutra je za udeležence parlamenta organiziral še debato na temo trajnostnega upravljanja vodnih virov »V besedi je moč – za reko Savo”, ki je bila odprta za javnost in je potekala v angleškem jeziku v dvorani BIC-a. Organizator dogodka je bila Mednarodna komisija za Savski bazen, skupaj z Inštitutom Lutra in sponzorji Coca-Cola Hellenic, UNDP ter Mestna občina Ljubljana.

PROGRAM Parlamenta mladih 19.-20. september 2014

 

Naslov: Sava povezuje

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 30.-31. 5. 2014, 19.-20. 9. 2014

Vidrina mala šola

Ljubljana bo zeleno mesto, če bodo »zeleni« tudi njeni prebivalci. Zato je pomembno, da otroke že od malih nog vzgajamo v male »skrbnike« narave, ki bodo z njo ravnali skrbno in spoštljivo. Iz tega razloga smo na Inštitutu Lutra v letu 2014 pripravili projekt Vidrina mala šola, v okviru katerega so potekale izobraževalno – ustvarjalne delavnice v vrtcih. S projektom smo nadaljevali z izobraževalnimi aktivnostmi za najmlajše, pripravljene v okviru projekta Povodni mož v šoli 3. Izbor delavnic je pokrival različne tematike, vezane predvsem na celinske vode.

Otroci so spoznavali pestrost življenja (biodiverziteto) celinskih voda na delavnici “Naredi vidri domek”. Tekom delavnice so spoznali vidro, kraljico voda. Z izdelavo preprostega kolaža, smo ustvarili ribnik, v katerem poleg vidre domujejo številni drugi organizmi. Na raziskovanje vodnega okolja smo se podali tudi v naravo. Opremljeni s škornji in vodnimi mrežami smo raziskovali vodna okolja Ljubljane.  S preprostimi  vodnimi poskusi smo spoznali nekatere lastnosti vode in kako različna onesnažila vplivajo na vodo in vodne organizme. Naučili smo se, da v času razvoja pri nekaterih organizmih poteka preobrazba ali metamorfoza. Na primerih dvoživk in metuljev smo spoznali različne razvojne stopnje in za prikaz poteka razvoja ustvarili obešanke iz različnih materialov. Poleg vodnih organizmov smo spoznali tudi nekatere sesalce ter s pomočjo odlitkov odkrili, da puščajo živali za sabo različne sledi, na podlagi katerih jih lahko razlikujemo. Ustvarjali smo odtise in odlitke živalskih stopinj. Pogovarjali smo se tudi o prometu, ki  prav tako predstavlja eno od groženj  za biodiverziteto. S pomočjo vsebin iz projekta STOPJEŽ smo se naučili, da moramo biti na cesti previdni in poleg svoje varnosti skrbeti tudi za varnost živali. Otroci so ustvarjali tudi svoje  STOPŽIVALI.

 

Naslov: Vidrina mala šola

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 8. 4. 2014 do 31. 12. 2014

Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja

Osnova »zdravega« naravnega sistema in ravnovesja je visoka pestrost različnih organizmov, ki omogoča uspešno in učinkovito zapolnitev ekoloških niš, pri čemer se zmanjša možnost, da bi katero izmed niš zapolnile tujerodne rastline. Ohranjanje biodiverzitete (biotske pestrosti) je torej zagotavljanje učinkovitosti naravnih sistemov in njihovih funkcij. Ljubljansko barje (LB) je uvrščeno med IPA (Important Plant Areas) v Sloveniji.  Do leta 2013 je bilo na IPA LB zabeleženih več kot 1200 rastlinskih vrst, med njimi so številne ogrožene, poleg tega ima območje izredni pomen tudi zaradi biodiverzitete živalskih vrst, ki pa je primarno odvisno od naravnih sestojev in avtohtonih rastlinskih vrst. Tujerodne invazivne rastlinske vrste na Barju (predvsem pa obe tujerodni vrsti rozg, ki se izredno hitro širita in zavzemata opuščene in degradirane površine) prispevajo k zmanjševanju biodiverzitete območja oz. jo ogrožajo ter posledično poleg sprememb travnikov v njivske površine predstavljajo glavno grožnjo za Barje. Na Barju do takrat (po nam znanih podatkih pa tudi drugod) še ni bilo opravljenih poskusov oz. analiz, s kolikšnim (mehanskim) pritiskom na tujerodne rozge (zatiranje vrste s puljenjem, košnjo in glede na časovni interval) smo lahko dejansko uspešni.  Z mehanskim odstranjevanjem smo želeli ustvariti selekcijski pritisk na tujerodne invazivne vrste ter jim tako preprečiti neomejeno širjenje. Tovrstna aplikacija je pomembna predvsem za velike površine. Odstranjevanje zlate rozge je namreč težavno predvsem z vidika trdovratnosti rastlin in hitrega načina širjenja sestojev. Glede na razširjenost populacije možnosti za njeno popolno odstranitev praktično ni. V tej fazi je zato bistvenega pomena, da se lokalno razširjene populacije zatirajo s košnjo in fizičnim odstranjevanjem še pred cvetenjem.

Namen našega projekta je bil pilotni prikaz uspešnega in učinkovitega odstranjevanja ter zatiranja tujerodnih invazivnih vrst zlate rozge (Solidago spp.) ter tako prispevati k ohranjanju biodiverzitete Ljubljanskega barja. Vzporedno z odstranjevanjem tujerodnih vrst je potekalo tudi spremljanje pojavljanja avtohtonih rastlinskih vrst in sestojev na poizkusnih površinah, ki so pomemben indikator kakovosti naravnega sistema. Z odstranjevanjem tujerodnih rastlin smo želeli vzpostaviti primerne pogoje za ponovno razrast avtohtonih vrst in habitatnih tipov (visoko steblikovje, visoko šašje, morda celo travnate površine ipd.) in omogočiti vzpostavitev potrebne pestrosti rastlinskih vrst, ki bi onemogočala ponovno razrast tujerodnih sestojev. Poleg pilotnega prikaza odstranjevanja rozge je bil naš namen tudi izobraževati in ozaveščati širšo javnost na predavanjih, delavnicah in z objavami v medijih o problematiki širjenja tujerodnih vrst, o njihovi invazivnosti ter o načinih, s katerimi jih lahko zatiramo in preprečimo njihovo širjenje.

 

Potek projekta

V okviru projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja nismo želeli samo odstranjevati tujerodnih vrst zlate rozge, temveč tudi preveriti, ali pogostost puljenja vpliva na uspešnost zatiranja tarčnih vrst. Tekom projekta smo izbrali sedem ploskev s površino 10 m2 na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje znotraj Mestne občine Ljubljana, na katerih smo pulili invazivne vrste zlate rozge od 3-krat do 6-krat v času od aprila do oktobra. Ker so naše poskusne površine predstavljale le majhen del rastišč invazivnih vrst, smo želeli z večjimi akcijami v septembru odstraniti invazivne rastlinske vrste z javnih površin. K akcijam puljenja smo povabili ljubljanske osnovne šole, v septembru pa smo organizirali tudi večjo akcijo za širšo javnost. S skupnimi močmi smo tako očistili večje površine ter vsaj malo pripomogli k preprečevanju širjenja invazivnih vrst. Za vse, ki sosodelovati v akciji puljenja, smo pripravili krajša navodila. Rezultate projekta smo predstavili na stojnici v okviru sejma Narava-zdravje, ki je potekal od 17. do 20. oktobra 2013.

Utrinke si lahko ogledate v naši facebook galeriji.

 

Naslov: Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2013