Kategorija: Naravovarstveni projekti

Bober, vrni se na Barje!

Evropski bober (Castor fiber) je v Sloveniji avtohtona vrsta, ki je do nedavnega veljala za izumrlo. Bobra so leta 1996 ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je razširil tudi v Slovenijo. Danes ga v Sloveniji najdemo v porečju Save, Drave in Mure. Kot izključno rastlinojeda vrsta je njegova prisotnost odvisna tudi od zadostne količine hrane v okolju. Hrani se z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Poleti bober uživa skoraj izključno zelišča. V okolju, kjer zelišč ni pa se vse leto hrani z lesnimi rastlinami, od katerih uživa lubje, poganjke in listje. V bobrovi prehrani so zabeležili najmanj 80 drevesnih in 149 zeliščnih vrst, po dosedanjih podatkih pa se ne prehranjuje z nobeno od invazivnih vrst rodu dresnik (Fallopia spp.), prisotne v Sloveniji. Najpogosteje uživa vrste iz rodov topol (Populus), vrba (Salix), jelša (Alnus) in hrast (Quercus). Zelo priljubljena je vrba, ki pa je siromašna z nekaterimi mikroelementi (natrij, fosfor, dušik), zato bober potrebuje pestrejšo hrano. Zastopanost posameznih vrst v prehrani je navadno odvisna od njihove razpoložljivosti v okolju.

Negativni vpliv invazivnih tujih vrst je potrjen za avtohtone rastlinske vrste, nevretenčarje ter tudi za vidro in bobra. Njihovo intenzivno širjenje in razrast najpogosteje opazimo ob rekah in potokih, saj je zaradi človekove dejavnosti in neprimernih posegov naravna obrežna drevesna in grmovna vegetacija velikokrat odstranjena. To so za invazivne tujerodne rastline več kot idealni pogoji za naselitev in razrast, pa tudi njihovo razširjanje s pomočjo vodnega toka je ob vodotokih zelo hitro. Zaradi obsežnih območij, ki jih preraščajo tujerodne invazivne vrste, je onemogočena rast avtohtonim vrstam in rečni bregovi so ponekod postali monokulture predvsem japonskega dresnika (Fallopia japonica), ki je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Uspeva na različnih tipih prsti, tako zakisani kot tudi bazični prsti, najdemo pa ga tudi na nekoliko slanih tleh. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji pa tudi polsenca, ga srečamo tudi na zasenčenih delih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Zlasti ob vodah Evrope in Severne Amerike tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Del biotske pestrosti pri nas je tudi bober, ki je nekoč že naseljeval Ljubljansko barje. Da bi bobri lahko ponovno zaživeli tudi na Ljubljanskem barju, potrebujejo dovolj primerne hrane, ki jo nudi obrežni pas. Zagotavljanje ustrezne sestave drevesnih in grmovnih vrst je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje te vrste sesalca na slovenskih tleh.

Namen projekta je bil s prenosom dobrih praks pilotno pokazati ustrezno in uspešno odstranjevanje invazivne vrste dresnik ((Fallopia comp.) iz sect. Reynoutria), spremljanje uspešnosti ukrepov treh različnih metod odstranjevanja in ponovna zagotovitev naravne obrežne zarasti na območjih odstranjevanja (vzpostavitev ustreznih habitatov za vidro in bobra ter druge avtohtone živalske in rastlinske vrste). Samo odstranjevanje je namreč izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi sposobnosti njegove regeneracije že iz majhnih koščkov korenike. Fizično odstranjevanje rastline zahteva veliko mero vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se sicer lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno v manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja.

V okviru projekta smo pripravili tudi predavanje na sejmu Narava–zdravje, kjer smo predstavili problematiko dresnikov za naravo, okolje in človeka, različne metode omejevanja (mehanske, kemične, biološke) in njihove slabosti ter prednosti, predvsem pa naše izkušnje ter rezultate odstranjevanja dresnika v letu 2012.

 

Naslov projekta: Odstranjevanje invazivnih vrst na nabrežjih reke Ljubljanice in zagotavljanje ustreznosti habitata za bobra

Akronim: Bober, vrni se na Barje!

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2013

LIFE AQUAVIVA

Inštitut Lutra je v obdobju 2011/2014 pripravil novi LIFE projekt, tokrat komunikacijske in informativne narave. Njegov osrednji cilj je bil promocija biodiverzitete celinskih vodnih ekosistemov in njeno ohranjanje. Pri tem nam je pomagala vidra, karizmatična predstavnica vodnega življenja, ki  javnosti sporoča, da je voda najdragocenejši naravni vir na planetu; pomembna pa ni le za človeka, temveč tudi za vse druge žive organizme, posebno tiste, katerim je tudi življenjsko okolje.

Projekt je temeljil na številnih raziskavah v Evropi, ki dokazujejo, da smo kljub razglašenemu letu biodiverzitete (2010) in zdaj že desetletju biodiverzitete (2010–2020) precej neuspešni pri njenem ohranjanju. Bo morda potrebno stoletje biodiverzitete, da se bo upadanje zaradi številnih človekovih vplivov umirilo? Morda celo več, kajti nevarnosti, ki povzročajo izgubo biodiverzitete vodnih ekosistemov, še naraščajo: ljudje prispevamo več dušika v ekosisteme kot vsi drugi naravni procesi skupaj, naravne vire vse bolj in še vedno izkoriščamo na netrajnosten način, invazivne tujerodne vrste ogrožajo avtohtone itn. Samo 18 % vodotokov v Sloveniji je v dobrem eko-morfološkem stanju, vsi ostali so bolj ali manj spremenjeni, kar močno vpliva na biodiverziteto, ki je v vodnem okolju še bolj ranljiva.

Eurobarometer je pokazal, da Evropejci še vedno slabo razumemo grožnje vodnim ekosistemom in izgubo biodiverzitete. Čeprav se Slovenija ni odrezala veliko slabše od evropskega povprečja, so bili vendarle leta 2007 Slovenci za 6 % bolje obveščeni o upadanju biodiverzitete kot leta 2010, kar je še vedno zaskrbljujoče; tudi izgubljanje biodiverzitete so leta 2007 v Evropi jemali za 9 % resneje kot tri leta kasneje. Obveščenost o Naturi 2000 in njenem pomenu sicer narašča, a še vedno le 26 % prebivalstva ve, kaj je to.

Projekt LIFE AQUAVIVA si je zastavil ambiciozen cilj, da bo trend zavedanja o pomenu biodiverzitete vodnih ekosistemov za življenje na planetu v Sloveniji obrnil v pozitivno smer. Za doseganje tega cilja so potrebne obširne, dobro zastavljene javne kampanje in inovativni pristopi; pri tem nam je pomagal projektni partner, oglaševalsko podjetje HOPA iz Maribora. Ker pa gre ohranjanje vodnih ekosistemov in razumno izkoriščanje ekosistemskih uslug vštric z zahtevami evropske Okvirne vodne smernice in celostnega upravljanja po porečjih, ki ga le-ta predvideva, smo z dejavnostmi projekta podprli tudi partnerja Inštitut za vode RS, ki ima nalogo, da integrirano upravljanje po porečjih pripelje v prakso. Prav biodiverziteta, raznovrstnost vodnega življenja, je namreč tisti element, ki je pri upravljanju z vodami največkrat prezrt. To je projekt skušal popraviti, saj je ravno na primerih živali, kot so nekatere ribje vrste ali vidra, mogoče dobro ponazoriti bistvo upravljanja s celotnim porečjem.

Pomembno vprašanje, ki se ga je lotil projekt LIFE AQUAVIVA, je tudi vsakdanja raba in poraba vode. Je bolj priporočljivo in manj obremenjujoče za okolje pitje ustekleničene vode ali vode iz pipe? V kakšni zvezi je pitna voda z ohranjenimi vodnimi ekosistemi? Količina odpadnih voda še vedno narašča in se pomanjkljivo ali sploh neočiščena steka v potoke in reke. V Sloveniji smo bili leta 2007 med 14 evropskimi državami na 4. mestu po porabi vode na prebivalca. Veliko večino stranišč še vedno izpiramo s pitno vodo …

Projekt LIFE10 INF/SI/000135, ki je bil v celoti vreden 548.141 €, je podprla Evropska komisija z 235.314 € (43 % upravičenih stroškov), sofinancirala pa sta ga tudi Ministrstvo za okolje in prostor (20 %) in Holding Slovenske elektrarne (18 %). Preostali denar so prispevali partnerji (med 4 in 8 %).

 

Naslov:  Živa voda – od biodiverzitete do pipe

Akronim: AQUAVIVA

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Partnerji:

  • HOPA (House of Printing & Advertising)
  • Inštitut za vode RS

Sofinancerji:

  • Evropska komisija
  • Ministrstvo za okolje in prostor
  • Holding Slovenske elektrarne

Program financiranja: LIFE+

Trajanje: od 1. 9. 2011 do 31. 8. 2014

Spletna stran projekta: http://aquaviva.si/

Povodni mož v šoli (1, 2, 3)

POVODNI MOŽ V ŠOLI (2011)

S porastom informacijske tehnologije so predvsem otroci v mestih še bolj odtujeni od narave. V učno-vzgojnem procesu pogrešamo pristen stik z naravo, izkustveno učenje, ki prispeva nepozabne izkušnje in preizkušanje teoretičnega znanja o naravnih procesih, pridobljenega na uveljavljen način v šolah, tudi v praksi, neposredno in doživeto. Le tako bomo izobrazili odgovorne posameznike, z visoko ekološko zavestjo, ki si bodo prizadevali za trajnostni razvoj na vseh ravneh življenja.

Varstvo celinskih voda je ključnega pomena, ne samo za ohranjanje biotske pestrosti ampak tudi zaradi varovanja pitne vode, brez katere si življenje težko predstavljamo. Odgovornost vsakega posameznika do vodnega okolja je pomemben dejavnik pri doseganju ciljev s področja varstva voda. S projektom Povodni mož v šoli smo želeli, da otroci spoznajo vodno okolje v svojem mestu ter se seznanijo z nevarnostmi in grožnjami, ki jih s svojim delovanjem okolju povzročamo. Leto 2011 je bilo tudi leto gozdov. Z aktivnostmi smo želeli otroke seznaniti tudi z biodiverziteto gozdov in varovalno funkcijo gozda na vseh ravneh, predvsem na področju varstva voda. V projektu smo uporabili inovativne pristope za izkustveno učenje v naravi in iz narave s predstavitvijo razlik med neustreznim in ustreznim ravnanjem z okoljem in vodo. Ker pa trajnostni princip obsega vsa polja človekove dejavnosti, smo upoštevali vse naravne ekosisteme in antropogene vplive nanje: vode, gozd in kulturno krajino.

 

POVODNI MOŽ V ŠOLI 2 (2012)

Ker smo v letu 2011 s finančno podporo mestne občine Ljubljana uspešno zaključili projekt Povodni mož v šoli, smo se odločili, da z njim nadaljujemo pod imenom Povodni mož v šoli 2. Tudi v letu 2012 so potekale delavnice v različnih ljubljanskih osnovnih šolah, kjer smo spoznavali predvsem biodiverziteto celinskih voda. Posebej smo izpostavili skrbnejše ravnanje z vodnimi viri od izvirov do celotnega porečja; ohranjanje voda ne le kot virov pitne vode, temveč tudi kot vodnih in obvodnih ekosistemov z značilnim rastlinstvom in živalstvom ter vidro kot karizmatično živalsko vrsto, plenilca na vrhu prehranskega spleta; pokazali smo tudi sonaravno urejanje površinskih voda. Naš namen je bil doseči boljše razumevanje procesov v naravnem vodnem okolju in izboljšati poznavanje biotske pestrosti domačega vodnega okolja ter skrb zanj.

 

POVODNI MOŽ V ŠOLI 3 (2013)

S projektom Povodni mož v šoli 3 smo nadaljevali z aktivnostmi, ki smo jih s pomočjo Mestne občine Ljubljana uspešno izvajali v osnovnih šolah že v letih 2011 in 2012. V dveh uspešnih letih smo vzpostavili sodelovanje z nekaterimi osnovnimi šolami ter izboljšali in nadgradili ponudbo delavnic, s katerimi smo želeli popestriti varstvo in podaljšano bivanje predšolskim in osnovnošolskim otrokom ter nadgraditi znanje, ki ga pridobijo pri pouku.

Otrokom in mladostnikom smo želeli predstaviti pestrost življenja, ki nas obdaja in ima v našem življenju pomembno vlogo. Omogočili smo jim neposreden vpogled v pestrost organizmov in pri tem uporabili strukture organizmov, kot so hitinjača potočnega raka, lev kačjega pastirja, v mavec odlite stopinje živali ipd. Odpravili smo se do bližnjega potoka ali na Ljubljansko barje, kjer so se lahko otroci sami preizkusili v bioloških metodah vzorčenja (npr. z vodno mrežo), naredili kemijsko analizo vode, ocenili stanje vodnega telesa, iskali živalske sledove. Učencem smo postavili različne izzive in s tem spodbudili samostojno delo, raziskovanje, ustvarjalnost in delo v skupinah. V učilnicah smo pripravili preproste vodne poskuse in računali vodni odtis. Pogovarjali smo se, kako lahko s preprostimi vsakdanjimi dejanji zmanjšamo lastno porabo in onesnaževanje voda. Voda in biodiverziteta sta spremljali vse naše aktivnosti, saj je generalna skupščina pri Združenih narodih obdobje 2005 do 2015 razglasila kot mednarodno dekado akcije “Voda za življenje” (International Decade for Action – “Water for Life”), leto 2013 kot Mednarodno leto sodelovanja na področju voda in desetletje 2011–2020 Desetletje biodiverzitete.

 

Naslov: Povodni mož v šoli 1, Povodni mož v šoli 2, Povodni mož v šoli 3

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2011, 2012 in 2013

Z vidro skozi prestolnico

Bližina mesta Ljubljane in zavarovanega ter naravovarstveno zelo pomembnega območja Ljubljanskega barja z reko Ljubljanico ponuja vedno nove priložnosti raziskovanja narave in iz rezultatov izhajajočih mehanizmov varstva naravnih vrednot. Hkrati pa ustrezno predstavljene in interpretirane naravne vrednote bogatijo kulturni utrip prestolnice in prispevajo k višji okoljevarstveni zavesti tako meščanov kot obiskovalcev in turističnih gostov.

Naravovarstveni projekt Z vidro skozi prestolnico je nadaljevanje projekta Vidra na pragu prestolnice, ki ga je osnoval in v letih 2008/2009 ob podpori Mestne občine Ljubljana izvajal Inštitut Lutra. Vidra (Lutra lutra) je kot domorodna in mednarodno varovana živalska vrsta pod posebnim varstvom države. Živi tudi na Ljubljanskem barju, kjer je celo kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000. Zaradi populacijskih lastnosti vidre in njene ogroženosti so zelo pomembni zvezni koridorji med posameznimi osrednjimi območji populacije, v našem primeru med območjem Natura 2000 Ljubljansko barje in osrednjo vodno žilo Slovenije, Savo – to je Ljubljanica. V projektu Vidra na pragu prestolnice smo ugotovili, da vidra uporablja koridor Gruberjev prekop in ne Ljubljanice, ki teče skozi mesto, saj ta v mestnem okolju ne nudi primernih habitatnih struktur za vodno živalstvo. Vendar je bilo tudi na Gruberjevem prekopu kar nekaj za vodne živali nepremostljivih ovir (zapornice), za katere smo v tem projektu pripravili predloge za primerne omilitvene ukrepe, ki bi živalim omogočili migracije. Evidentiranje ovir in načrti ustreznih omilitvenih ukrepov so na voljo načrtovalcem pri obnovitvenih delih (npr. obnova Plečnikove zapornice pri Cukrarni), njihova predstavitev javnosti na pojasnjevalnih tablah, razstavah in v medijih pa je pomembno prispevala k ozaveščanju in izobraževanju najširše javnosti in obiskovalcev Ljubljane (turistov) na področju varstva narave, posebej vodnega okolja.

 

Naslov: Z vidro skozi prestolnico

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 20. 4. 2011 do 11. 11. 2011

STOPJEŽ

Če ste voznik avtomobila ali to ravnokar postajate, se boste na cesti prej ali slej srečali z neprijetnostmi, ob katerih najraje obrnemo glavo stran ali zamižimo, kar je lahko za volanom usodno. V deževnem zgodnjepomladanskem večeru ste gotovo že zapeljali na moker asfalt, ki je nenadoma postal spolzek – pod kolesi ste začutili tope udarce, za njimi pa so ostajala sploščena trupelca krastač ali žab, ki so svoj svatovski pohod končale na nezavarovanem prehodu. Zanje ni zeber in ne zakona, po katerem bi voznika, ki povozi pešca na prehodu, kaznovali. Le redki prehodi v zadnjih letih doživljajo pomoč prostovoljskih varuhov narave, večina ostaja prepuščenih vesti voznikov, ki je pri nas na nezavidljivo nizki ravni.

Najbolj značilen primer prometnih žrtev je jež, mali simpatični sesalec in vrtnarjev pomočnik, ki ga posebno spomladi in jeseni pogosteje srečujemo na asfaltu, žal, največkrat že mrtvega – najprej nesrečno bodičasto kroglo, kasneje pa vse bolj sploščen in nerazpoznaven krvav madež. Na milijone jih povozijo po vsej Evropi vsako leto! Pa bi se prav lahko številnim nesrečam izognili. Toda jež ne predstavlja nevarnosti ne za avtomobil, ne za potnike – in tudi ne za zavarovalnice. Čeprav ima hitre noge, ne steče proč, ko začuti bližajočo se nevarnost. Preprosto se prihuli k tlom in ugasne pod kolesi … Prav zato smo ježa izbrali za simbol projekta za večjo varnost živali na cesti, ki smo ga izvajali leto in pol s podporo Sklada za NVO iz Švice.

Slovenija je v Evropi ena od »vročih točk« biodiverzitete, kar pomeni, da imamo veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. To se na žalost pozna tudi na cestah, med žrtvami. Leta 2009 npr., se je 11,3 % prometnih nesreč na regionalnih cestah zgodilo zaradi trkov z živalmi oz. divjadjo, kajti v prometni statistiki štejejo le tiste živali, ki na vozilih povzročijo gospodarsko škodo. Statistika tudi pravi, da je v letu 2006 pod kolesi končalo 6481 srn, 232 jelenov in divjih prašičev, 12 medvedov (še 8 jih je povozil vlak), 722 lisic, 321 jazbecev, 254 kun belic, 729 poljskih zajcev. Tudi vidre so med njimi, vsaj 7 na leto. Statistika pa molči o manjših živalih: ježih, vevericah in drugih sesalcih, o dvoživkah in pticah. Samo ugibamo lahko, da gredo te številke v tisoče in deset tisoče … Navsezadnje pa, tudi žuželke so živali. Poglejmo na vetrobransko steklo po daljši vožnji v poletnih večerih! Ugotovljeno je, da je promet skupaj z osvetlitvijo že dodobra zdesetkal populacije žuželk, posebno nočnih.

Bomo še naprej brezbrižni do živali, ki smo jim s prometnicami presekali utečene poti in življenjske prostore, zdaj pa neprostovoljno umirajo na cestah? Prepričani smo, da lahko storimo marsikaj za zmanjšanje števila živalskih žrtev, hkrati pa tudi za varnost voznikov in potnikov, zato smo s projektom vidno opozarjali voznike na živali na cesti. Posebej smo se posvetili začetnikom v avtošolah. Pripravili smo publikacijo z navodili in pomembnimi informacijami za voznike pa veliko ozaveščevalnega gradiva, kot so nalepke, odsevni jopiči in plakati. Tudi vi jih lahko dobite! K sodelovanju smo povabili lovce in lovske družine, Javno agencijo RS za varnost prometa, Ministrstvo za promet, centre varne vožnje, Ministrstvo za okolje in prostor, Veterinarsko upravo RS in vse, ki jim je mar, da živali na cestah ne bodo umirale zaman.

Tudi sami lahko aktivno prispevate k večji varnosti v prometu za živali in ljudi in tako pomembno doprinesete k ohranjanju naše velike biotske pestrosti. Več na spletni strani STOPJEŽ. Srečno pot, ježek!

 

Naslov: Živali in promet

Akronim: STOPJEŽ

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Sklad za nevladne organizacije, Švica

Trajanje: od 1. 1. 2011 do 1. 7. 2012

 

Vidra na pragu prestolnice

Projekt Vidra na pragu prestolnice je bil primarno naravovarstveno usmerjen. Po skoraj desetletju smo ponovno inventarizirali vidro (Lutra lutra) in njene habitate na Ljubljanskem barju (območju Natura 2000), spremljali primere smrtnosti vidre in dejavnike ogrožanja ter predvideli ukrepe za zmanjšanje ogroženosti populacije. Ker je evropski bober ponovno osvajal nove habitate v Sloveniji, smo v projektu ocenili tudi primernost habitata in poti za ponovno kolonizacijo Ljubljanskega barja za to vrsto. Hkrati smo evidentirali tujerodni vrsti glodavcev (nutrijo, pižmovko) in jih predstavili javnosti.

Ugotovili smo, da vidra naseljuje vse tekoče in večino stoječih voda na Ljubljanskem barju in na območju Polhograjskih dolomitov, ki se geografsko navezujejo na Barje. Razširjenost vidre je bila v primerjavi s stanjem leta 2000 večja, glede na pogostost znakov prisotnosti v naravi smo sklepali tudi na večjo populacijo. Takšno stanje je in še vedno upravičuje status vidre kot kvalifikacijske vrste za območje Natura 2000 Ljubljansko barje in nalaga posebno skrb za njeno ohranjanje.

Čeprav bobri širijo svoj areal v Sloveniji in naseljujejo vse več rek, do Ljubljanice v času projekta še niso prišli. Če načrtovani posegi in gradnje na glavnih vodotokih v Sloveniji (Sava) ne bodo preprečili njihovega širjenja, jih lahko pričakujemo tudi na Ljubljanskem barju. Pižmovke so bile komajda kje zaznavne, nutrije pa so v zadnjih letih »osvojile« Ljubljanico in s svojim pojavljanjem navdušujejo ljubitelje narave; le-ti večinoma niso informirani o tem, za katero žival pravzaprav gre. Zato smo pripravili ozaveščevalna in informativna gradiva za najširšo javnost. Velik del varstva narave namreč temelji na ozaveščanju in informiranju različnih skupin javnosti.

Ker je za izobraževanje potrebno kakovostno gradivo poljudno-izobraževalne in strokovne narave, smo se spomnili na že obstoječo razstavo AQUALUTRA, ki smo jo pripravili v okviru LIFE-NATURA projekta Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem. V sodelovanju z vodstvom Krajinskega parka Ljubljansko barje smo pripravili dva dodatna razstavna panoja: Vidra na pragu prestolnice (z rezultati razširjenosti vidre na Ljubljanskem barju) in Koga lahko presenetimo ob vodi ali kdo lahko preseneti nas …? (razlikovanje semiakvatičnih vrst sesalcev, ki jih lahko srečamo na Ljubljanskem barju).

Razstava Aqualutra je bila po odprtju na Gradu na Goričkem povabljena na gostovanje v Tehniški muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki. Z lepo kulturno prireditvijo smo jo slovesno odprli 18. maja 2009, na svetovni dan muzejev. V kulturno-zgodovinskem okolju srednjeveškega gradu je razstava zaživela na prav poseben način, saj je Bistra znana lokacija, kjer se vidra stalno pojavlja in kjer smo obiskovalcem lahko »v živo« pokazali tudi sveže znake njene navzočnosti. Po podatkih TMS si je v času gostovanja razstave o vidri muzej (torej tudi razstavo o vidri) ogledalo 14.126 obiskovalcev. Pripravili in izvedli smo tudi delavnico za osnovnošolce. Razstava je bila v Bistri odprta do 10. septembra, ko smo jo prenesli v nov center Aqualutra v Križevcih na Goričkem. Skupaj z vidrinim centrom (zgrajenim iz projekta LIFE) smo jo ponovno odprli 12. septembra 2009.

 

Naslov:  Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemov

Akronim: Vidra na pragu prestolnice

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2009

EOW 2008

EVROPSKA KONFERENCA O EVRAZIJSKI VIDRI (Lutra lutra) 2008

Evropska delovna srečanja o evrazijski vidri so redna dejavnost Skupine specialistov za vidro pri Komisiji za ohranjanje vrst Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN/Species Survival Commission/Otter Specialist Group). Oktobra 2005 na srečanju v Paduli (Italija) je bilo sklenjeno, da naj bi se zaradi številnih aktualnih problemov skupina sestajala vsako leto oz. v letih, ko ni srečanja na svetovni ravni. Na 10. Mednarodnem kolokviju o vidrah (na svetovni ravni), ki je bil oktobra 2007 v Hwacheonu v Južni Koreji, je bila ta naloga za leto 2008 zaupana nacionalni predstavnici za ohranjanje vidre iz Slovenije oz. Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine Lutra.

Evropske konference o vidri v nerednih presledkih potekajo že od leta 1974, ko je bila ustanovljena Skupina specialistov za vidro (OSG) pri IUCN, ki si je naložila naslednje naloge:

  • vodi ohranjanje vseh vrst vider (Lutrinae),
  • določa in revidira status in potrebe vrst vider, podpira potrebne raziskovalne, varstvene in upravljavske programe različnih organizacij in vlad,
  • razširja védenje o statusu in varstvenih potrebah vider in pospešuje razumno upravljanje z vrstami vider (več na http://otterspecialistgroup.org/index.html).

Evropska skupina IUCN za vidro je omejena na problematiko evrazijske vidre, posebej se ukvarja z usklajevanjem in implementacijo varstvenih in upravljavskih aktivnosti, ki izhajajo iz skupne evropske zakonodaje, vendar se zaradi različnega prenosa v nacionalne zakone v posameznih državah različno izvajajo. Skupino vodi koordinator, vsaka država pa naj bi imela nacionalnega predstavnika za ohranjanje vider; le-ta je odgovoren za pripravo poročila o statusu in varstvu vidre v svoji državi. Nacionalni predstavnik prenaša načela skupine v svoje okolje, sodeluje z državnimi organi in strokovnimi službami ter naravovarstvenimi organizacijami.

Poseben cilj srečanja evropske skupine za vidro v letu 2008 je bil pregledati stanje vrste Lutra lutra in aktivnosti za njeno varstvo po posameznih evropskih državah s posebnim ozirom na ekološko omrežje Natura 2000 ter pripraviti nacionalna poročila. Nekatere države, med katerimi posebej izstopa vzhodni Balkan, nimajo nacionalnih predstavnikov in stanja v teh državah sploh ne poznamo. Slovenija je bila do leta 2008 edina predstavnica nekdanje Jugoslavije, ki je imela v skupini nacionalno predstavnico. Dobila jo je tudi Hrvaška. Večina od balkanskih držav se je takrat pripravljala na sprejem v Evropsko unijo, zato so morale spoznati tudi zakonitosti evropske naravovarstvene zakonodaje in se pripraviti na sprejem ekološkega omrežja Natura 2000. Želeli smo, da bi  bilo srečanje v Sloveniji pomembna odskočna deska za države nekdanje Jugoslavije, saj Slovenija predstavlja pomemben komunikacijski most med evropskimi in balkanskimi državami. Most med deželami pa je tudi vidra, saj reke – življenjski prostor vidre – ne poznajo političnih meja. Na tej osnovi smo pripravili načrt najbolj potrebnih raziskav in varstvenih aktivnosti ter jih usmerili na najbolj kritične točke.

Konferenca je potekala od 5. do 10. oktobra 2008 na obrobju Krajinskega parka Goričko, v Sončnem parku Vivat v Moravskih Toplicah (www.vivat.si). Konference so se udeležili predstavniki večine evropskih držav in nekaterih azijskih držav, ki mejijo na Evropo in kjer živi ista vrsta vidre (Lutra lutra).

Več o konferenci lahko preberete tukaj.

Vidrologija

Namen projekta Vidrologija je bil napolniti nov vidrin center Aqualutra na Goričkem z izobraževalnimi in ozaveščevalnimi vsebinami. V projektu smo vidro, ogroženo in krovno vrsto ekosistemov celinskih voda, predstavili in promovirali kot nosilko kakovosti celinskega vodnega okolja v vsem porečju, ne glede na politične meje. Vidra je odvisna od ohranjenosti voda, zato smo pod »krovno znamko« vidre seznanjali javnost z bogastvom biodiverzitete prekmurskega naravnega prostora in njegovimi naravnimi vrednotami ter pokazali, kako jih lahko ohranjamo in varujemo.

Projektne dejavnosti so bile usmerjene k zboljšanju poznavanja biotske pestrosti širšega območja pri vseh ciljnih skupinah, predstavitvi in seznanjanju z osnovnimi načeli trajnostne rabe naravnih virov ter širjenju zavesti o vlogi vsakega posameznika pri varovanju okolja in narave. Namen projekta je bil povezati evropske naravovarstvene centre s podobnimi cilji in vsebinami, izmenjati izkušnje in dopolniti ponudbo vidrinega centra. Obiskali smo sorodne informacijske naravovarstvene centre v Avstriji in na Češkem; zbrali in pripravili zelo veliko različnih didaktičnih naravoslovnih materialov za izobraževanje, ki smo jih shranili v izobraževalne zabojčke, ki so jih izdelali v Podeželski zadrugi Pomelaj; pripravili praktični vodnik po vidrini učni poti; z lesenimi igrali na prostem ponazorili vidrine lastnosti, hkrati pa omogočili razvedrilo mladih obiskovalcev centra; pripravili učne liste za učence druge in tretje triade osnovne šole in srednjo šolo; izvedli več delavnic za otroke; natisnili pobarvanko “Vidra, ti loviš!”; izdelali informativno publikacijo o centru Aqualutra in pripravili multimedijsko predstavitev s filmom za skupinsko delo z interaktivno tablo.

 

Naslov: Z vidro do znanja

Akronim: Vidrologija

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancerji:

  • Finančni mehanizem EGP (EEA Grants)
  • Norveški finančni mehanizem (Norway Grants)

Trajanje: od 23. 6. 2008 do 23. 3. 2010

Kapljice znanosti

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. V vodni bilanci na Zemlji je sladke vode le 2,5 odstotkov, nam dostopne pa je le manj kot 1 odstotek. V zadnjih sto letih se je poraba vode povečala za 6-krat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer čiste pitne vode primanjkuje. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebnih sprememb lahko ob dosedanjem načinu rabe in porabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega na njeno kakovost vplivajo naraščajoče emisije nevarnih snovi. Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno vodno smernico uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti le-teh. Z drugimi besedami, voda mora postati bolj cenjena, mora postati naša vrednota.

Program Kapljice znanosti že v naslovu skriva dva ključna elementa programa: vodo in znanost. Voda se ne pojavi, ko odpremo pipo in ne izgine v odtočnem kanalu. S programom smo želeli poudariti holistični pristop obravnave vode in vodnih virov v izobraževanju. Program je bil zasnovan tako, da je zajel celotno vzgojno-izobraževalno vertikalo – od otroka v vrtcu do študenta. Vsaki starostni skupini so bile prilagojene različne vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Program je izvajal Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. S programom smo želeli doseči čim večje število mladih iz vse Slovenije, zato smo sodelovali z Društvom za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), ki izvaja projekt Ekošola kot način življenja. Program je podprlo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Projekt je sodil v tematski sklop Voda kot življenjska vrednota in se upošteval kot kriterij za pridobitev ekozastave.

Namen projekta je bil mlade spodbujati k opazovanju, raziskovanju in doživljanju narave, predvsem celinskih ekosistemov, ter promocija znanstveno-raziskovalnega dela. Organizirali smo poletne raziskovalne tabore za dijake in učence tretje triade osnovne šole, strokovne ekskurzije in delavnice, spletne konference ter nagradni natečaj za logotip programa in natečaj risb na temo Življenje v vodi.

H2O logija na interaktivni spletni strani www.izobrazevanje.lutra.si obiskovalcu ponuja izčrpne informacije o vodi, celinskih ekosistemih, rabi vode, metodah analize vode, stanju voda, itd. Obiskovalec rubrike Vodni odtis lahko izračuna, kolikšna je njegova dnevna poraba vode v gospodinjstvu. Spozna lahko, koliko vode se npr. porabi za izdelavo enega računalnika in dobil uporabne nasvete, kako lahko varčuje z vodo. V spletni rubriki Potok, moj dobri sosed učenci in dijaki spoznavajo bližnji potok, reko ali jezero. Sami ustvarjajo spletni portal svojega potoka, kjer so opisi, analize in fotografije izbranega vodotoka. Na problematiko vodnih virov, predvsem pomanjkanje pitne vode, smo želeli opozoriti z rubriko Vodni poročevalec. Na spletni strani so organizirani nagradni kvizi, ki spodbujajo sodelujoče k opazovanju in raziskovanju narave ter smotrni rabe vode. Obrazi znanstvenikov je rubrika, kjer smo predstavili nekaj uveljavljenih znanstvenikov. S pozitivnimi zgledi iz sveta znanosti jih želimo pritegniti k znanstveno-raziskovalnemu delu. Spletna stran omogoča dostop do brezplačnih izobraževalnih in promocijskih gradiv nastalih v okviru projekta.

 

Naslov: Kapljice znanosti

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Trajanje: od 1. 9. 2008 do  31. 10. 2009

Bukovniško jezero

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je kot partner sodeloval v projektu Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica, ki ga je sofinanciral program Phare (čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj).

Bukovniško jezero s potokom Bukovnico, ki ga napaja, je del zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko, del ekološko pomembnega območja in območja Natura 2000 tako po Ptičji kot po Habitatni direktivi. Cilj projekta je bil dvig informiranosti in sprememba odnosa lokalnega prebivalstva (predšolske in šolske mladine, lastnikov in uporabnikov kmetijskih/gozdnih zemljišč, podeželskega prebivalstva) ter turistov, ki gravitirajo k Bukovniškemu jezeru, do naravnih vrednot in ohranjanja narave. Raziskati smo želeli vsaj bistvene elemente biotske raznovrstnosti in jo ovrednotiti, pokazati možnosti za sonaravni turizem, kmetijstvo in gozdarstvo v luči izboljšanja kakovosti življenja na podeželju. Z načrtom interpretacije območja Bukovniškega jezera kot naravne vrednote v sklopu Krajinskega parka Goričko in območja Natura 2000, ureditvijo informacijskega središča, pripravo predstavitvenih vsebin za posamezne ciljne skupine na različnih medijih, pripravo in izvedbo promocijskih kampanj za Naturo 2000 (npr. astronomski tabor mladih, akcija reševanja dvoživk pri spomladanskih selitvah), smo želeli doseči vsakega posameznika in vplivati na njegov odnos do narave in naravnih vrednot.

Namen projekta je bil tudi pokazati sprejemljive oblike turizma in rekreacije, ki ne ogrožajo habitatov Bukovniškega jezera in evropsko pomembnih vrst ter vzpostaviti vzajemno komunikacijo med upravljavci območja in zainteresirano javnostjo. Zaradi pomanjkljivih podatkov o biodiverziteti območja Bukovniškega jezera in potoka Bukovnice je bila za uresničitev teh ciljev najprej potrebna poglobljena terenska inventarizacija izbranih živalskih vrst in skupin na projektnem območju  s predlogom za spremljanje stanja (monitoring) in izhodišči za upravljalski načrt (vključno s predlogom conacije za posamezne vrste s seznama evropsko pomembnih vrst). Obravnavali smo naslednje živalske skupine: sesalci, ptiči, dvoživke in plazilci, ribe, vodni nevretenčarji (kriterij za nabor vrst je bil predvsem pomembnost za presojo kakovosti vodnega ekosistema in vode). V teh okvirih smo posebno pozornost namenili evropsko pomembnim vrstam s prilog Habitatne direktive in Ptičje direktive, zlasti kvalifikacijskim vrstam za območje Natura 2000 Goričko (Goričko je tudi IBA – Mednarodno pomembno območje za ptiče). Kljub pričakovanjem nismo odkrili posebno bogate vrstne biodiverzitete, ki bi bila vezana na vodne habitate. Od evropsko pomembnih vrst so bile najpomembnejše dvoživke, med njimi kvalifikacijska vrsta za območje Goričkega, veliki pupek (Triturus carnifex); najdeni urhi so bili križanci nižinskega in hribskega urha (Bombina bombina x variegate). Razen belovratega muharja (Ficedula albicollis) med 32 kartiranimi vrstami ptičev ni bilo posebnosti. Med sesalci je zavzela posebno mesto vidra (Lutra lutra), ki je tudi kvalifikacijska vrsta za opredelitev območja Natura 2000; čeprav je v opazovani sezoni ni bilo na jezero, se je redno pojavljala v potoku Bukovnica ob regionalni cesti.

Po inventarizaciji vodne nevretenčarske favne in merjenju fizikalnih in kemijskih parametrov v letu 2005 (projekt LIFE-NATURA) smo ocenili, da je bila voda v Bukovniškem jezeru zaradi dolgoletnega procesa evtrofikacije zelo slabe kakovosti, zaradi česar so tudi načrti za gospodarjenje in izkoriščanje (predvsem za namen turizma) omejeni. Priporočila za upravljavski načrt so bila usmerjena v dve smeri: v sanacijo ekološkega stanja jezera s sonaravnimi metodami in v izobraževanje ter ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti o pomenu naravnih vrednot v okolici Bukovniškega jezera in na širšem območju Goričkega.

 

Naslov: Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica

Prijavitelj: Občina Dobrovnik

Partnerji:

  • Naturpark Südtsteirisches Weinland (Avstrija)
  • Naturpark Raab (Avstrija)
  • Zavod za varnost živil in varovanje zdravja potrošnikov ZAZA Dobrovnik
  • Zavod za turizem Dobrovnik
  • LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine – OE Lutra Pannonica
  • Dvojezična osnovna šola Dobrovnik
  • Kulturno društvo Petõfi Šandor
  • Krajinski park Goričko
  • Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
  • Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota
  • Zavod za gozdove Slovenije OE Murska Sobota

Program financiranja: Phare – čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj

Trajanje: od 26. 6. 2005 do 26. 9. 2006