LIFE BEAVER

Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi v Slovenijo. Na tej poti uspešno premaguje različne ovire v kulturni krajini in celo rečne pregrade, a veliko težje se spoprijema z ovirami v človekovem sebičnem prepričanju, da je narava neizčrpen vir dobrin in da jo lahko neovirano prilagajamo svojim potrebam in željam. Tudi bober prilagaja vodni prostor svojim potrebam, a ga hkrati ohranja in bogati tudi za druge vrste – in za ljudi: povečuje biotsko pestrost in ekosistemske storitve celinskih voda. Obglodana drevesa, odgriznjeno koruzno steblo ali zamašen cevni prepust so le nepomemben davek za sonaravno prilagajanje podnebnim spremembam.

Ponovna naselitev bobrov v Posavini na Hrvaškem pred 24 leti je štela 85 živali. Danes šteje populacija največjega evropskega glodavca več kot 10.000 živali; razširila se je po vsej Hrvaški in delih Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije ter Madžarske. Tudi v Slovenijo so bobri priplavali po Savi, Muri, Dravi, Kolpi – s Hrvaške. V obeh državah danes govorimo o ugodnem stanju bobrove populacije. Zato smo se v projektu LIFE BOBER povezali z dvema hrvaškima partnerjema: Gozdarsko fakulteto Univerze v Zagrebu, ki je zaslužna za naseljevanje bobrov, in Muzejem Ivanič Grada, mesteca, v bližini katerega so bili izpuščeni v naravo in ki je posvojilo bobre tako močno, da so prepletli vse javno življenje; mestece je odličen vzor za novo sobivanje ljudi z bobrom.

Bober se vrača v močno spremenjeno življenjsko okolje: v zadnjem stoletju smo v Evropi uspeli uničiti med 50 in 90 % mokrišč; samo za nove kmetijske površine smo osušili 377.000 km2 različnih mokrišč, zato že pogrešamo ekosistemske usluge teh dragocenih habitatov, še posebej v času podnebnih sprememb, ki jih že močno občutimo. Kako bomo zadrževali vodo v krajini in jo čistili različnih škodljivih in strupenih snovi, s katerimi jo obremenjuje naša civilizacija? Kako bomo preprečevali ali vsaj zmanjševali poplave in erozijo, ustvarjali ponore CO2, kako bomo preprečili izgubljanje biodiverzitete vodnih okolij? Pri teh zahtevnih nalogah nam lahko pomaga bober, vendar ga moramo najprej spoznati in razumeti, kar je eden od ciljev projekta. Vrednost ekosistemskih storitev, ki nam jih zagotavljajo mokrišča, strokovnjaki ocenjujejo na najmanj 16.000 €/ha/leto. Mokrišča, ki jih ustvari ali vzdržuje bober, imajo lokalno lahko še precej višjo vrednost; 150 kvadratnih kilometrov mokrišč zmore prečistiti kar 32 milijonov m3 vode na leto, vsa ta mokrišča pa lahko brezplačno vzdržuje in dograjuje vojska 100.000 ekosistemskih inženirjev – bobrov. V projektu bomo s pomočjo partnerja, Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer imajo veliko izkušenj z modeliranjem, ocenili vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev ter izdelali model potencialnega širjenja bobrove populacije. Kje so njene naravne meje?

Izobraževalne in ozaveščevalne naloge, ki smo si jih zastavili v projektu, bomo skušali čim bolj oddaljiti od utilitaristične presoje o koristih in škodi, ki jo lahko imamo od določene živalske vrste. Razmišljanje o naravnih vplivih, ki jih ima bober s svojim ključnim inženirskim delovanjem v vodnih ekosistemih, bomo delili z najširšo javnostjo, predvsem pa ga bomo usmerili na ciljne skupine, ki imajo največ opravka z bobrom: kmete, gozdarje, lastnike zemljišč, upravljavce voda, ribiče in lovce, vplivati pa bomo skušali tudi na kmetijsko, vodarsko in sploh okoljske politike. V tej luči bomo prevetrili tudi sistem ocenjevanja »škode« divjih živalskih vrst in s tem povezanega plačevanja odškodnine. Zahtevki za izplačilo škode, ki naj bi jo povzročil bober, so namreč v Sloveniji iz leta v leto višji. Nam bo tudi bober, ki smo ga pripeljali na rob izumrtja in mu uničili večino njegovega življenjskega prostora, izstavil račun za povzročeno škodo? Kdaj bomo ugotovili, da smo s takim ravnanjem največjo škodo povzročili sebi in da nam jo bober lahko pomaga popraviti?

Ne da bi vedel, se bober pri svojem delovanju v vodnem okolju ravna po evropskih okoljskih smernicah in prispeva k njihovim ciljem: Habitatni smernici, Okvirni vodni smernici, Smernici o poplavah, Nitratni smernici, Smernici o pitni vodi, Smernici o okoljski odgovornosti …, pomembno pa prispeva tudi k ciljem Strategije EU za biotsko pestrost in ukrepa v smeri prilagajanja podnebnim spremembam.

Skrajni čas je torej, da se ljudje prilagodimo spremembam, ki jih v vodno okolje prinaša bober, in ne obratno. Zato projekt LIFE BEAVER pozdravlja bobrovo vrnitev. Partnerji se bomo potrudili, da bodo povratnika sprejeli tudi prebivalci ob vodah v Sloveniji in na Hrvaškem. Veseli pa bomo, če bomo dosežke projekta lahko prenesli tudi v vse, predvsem sosednje dežele, kjer bober živi ali kamor se po naravni poti lahko v prihodnosti še vrne.

Akronim projekta: LIFE BEAVER

Številka projekta: LIFE19 GIE/SI/001111

Leto razpisa projekta: 2019

Prednostno področje: Okoljsko upravljanje in informiranje

Naslov projekta (ANG): LIFE with the beaver, wetlands and climate change

Naslov projekta (SI): Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami.

Naslov projekta (HR): Živjeti sa dabrom, močvarama i klimatskim promjenama

Začetek projekta: 1. 9. 2020
Zaključek projekta: 31. 8. 2024
Spletna stran projekta: life-beaver.eu
FB profil projekta: https://www.facebook.com/LIFEAquaviva

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (SI)
Partnerji: Sveučilište u Zagrebu – Šumarski fakultet (HR), Gozdarski inštitut Slovenije (SI), Muzej Ivanić – Grada (HR)

Vrednost projekta: 913,861 evrov 
Prispevek Evropske komisije: 491.647€