O vidrah, bobrih in projektu GoForMura
Poznate vidro, skrivnostno vodno kuno? Ste jo že kdaj videli v naravi? Le redkim je uspelo. Povečini so jo presenetili le po naključju, kajti previdna zver nad ljudmi ni preveč navdušena in se jim, če je le mogoče, izogne.
Kaj pa bober? Z nekaj sreče in potrpljenja ga boste lahko opazovali ob Krki, na Dravi, v zadnjih letih vse pogosteje tudi ob Muri. Pogosto ljudje ne razlikujejo med tema dvema obvodnima sesalcema in ju celo zamenjujejo. No, kljub podobni velikosti sta vrsti povsem različni; vidra je zver, bober pa glodavec. To pomeni, da je prva plenilka – pleni predvsem ribe različnih vrst, občasno tudi rake, dvoživke in druge vodne živali, bober pa gloda rastlinsko hrano.
Pokrajina ob Muri je nadvse raznolika, zato omogoča življenje številnim vrstam rastlin in živali – ima visoko biodiverziteto; prav zato je vključena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, saj je med vrstami in habitatnimi tipi ob Muri veliko ogroženih. Vidra je živela v prostranem obrečnem prostoru Mure odkar pomnimo. Nikoli ni povsem izginila, čeprav je bila zdesetkana in zato komajda zaznavna. Bober je največji evropski glodavec in znan inženir vodnega prostora, ki pa je bil v drugi polovici 19. stoletja (razen na nekaj redkih lokacijah) iztrebljen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Z naselitvami v zadnjih desetletjih se uspešno vrača v nekdanje habitate, k nam po rekah s Hrvaške. Zavzel je tudi obmurski prostor in po Muri prodrl že do Avstrije. Z nekaj ukrepi smo mu izboljšali življenjske razmere, s tem pa je pridobila tudi vidra, saj sta z bobrom sostanovalca, ki se dobro »razumeta«.
S projektom, ki smo ga kratko poimenovali GoForMura, smo skušali omiliti posledice človekovega delovanja, ki je v preteklosti v Murski šumi poslabšalo življenjsko okolje domorodnim vrstam; zato so danes ogrožene in zavarovane. Usmerili smo se predvsem na značilna območja, porasla z vrbovjem, jelševjem in jesenovjem ter na poplavne gozdove, ki jih sestavljajo hrast, jesen in brest. Prav na takšnih območjih živita vidra in bober, zato je ohranjanje takšnih habitatnih tipov oz. rastlinskih združb zanju ključno.
Več o projektu lahko preberete na spletni strani projekta “GoForMura“.
Projekt s polnim naslovom “Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri” je bil financiran iz programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 (SI02) in Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Nosilec projekta je Gozdarski inštitut Slovenije. Poleg Inštituta Lutra sta projektna partnerja še Zavod za gozdove Slovenije in NINA (Norwegian Institute for Nature Research).
Naslov: Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri
Akronim: GoForMura
Prijavitelj: Gozdarski inštitut Slovenije
Partnerji:
- Zavod za gozdove Slovenije
- Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
- NINA, Norveški inštitut za naravno dediščino
Sofinancerji:
- Islandija, Kneževina Lihtenštajn in Kraljevina Norveška
- Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Program financiranja: Finančni mehanizem EGP (EEA Grants)
Trajanje: od 3. 2. 2015 do 31. 1. 2017