Projekt je bil namenjen oživitvi in obogatitvi dejavnosti v Vidrinem informacijskem centru AQUALUTRA v Križevcih na Goričkem, ki deluje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Dosedanje aktivnosti, zvečine namenjene izobraževanju in promociji celinskih vodnih ekosistemov z vidro kot krovno vrsto, smo razširili z novimi, aktualnimi tematikami in programi s področja ohranjanja narave, dobrih kmetijskih praks, primernih za zavarovana (Natura 2000) območja s poudarkom na ohranjanju biodiverzitete, in razvoju zdržnega, naravi prijaznega turizma. Uporabili smo različne pristope, od neposrednega stika (predavanja strokovnjakov) preko filmov, praktičnih prikazov, vodenih učnih poti do interaktivnih delavnic (interaktivna elektronska tabla); posebna pozornost je bila namenjena sodelovanju ciljnih skupin pri kmetijskih opravilih ter naravovarstvenih akcijah, ki so kot demonstracije dobre prakse prispevale k ohranjanju ogroženih, za Goričko značilnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov oz. ekosistemov. V projektu smo obnovili tudi nekatere habitate ter zasadili stare sorte visokodebelnega sadnega drevja.

Projektne aktivnosti, tako frontalne kot interaktivne ter praktične, so bile namenjene zelo različnim ciljnim skupinam: vrtcem, šolam (naravoslovni dnevi in ekskurzije za lokalne šole in za širšo regijo), lokalnemu prebivalstvu (občanom, kmetom ipd.), izletniškim skupinam turistov, obiskovalcem Krajinskega parka Goričko in gostom termalnih zdravilišč v pomurski regiji (Moravske Toplice, Radenci itn.).

 

Naslov: RAZNOŽIVOST pod vidrino streho na Goričkem

Akronim: Raznoživost

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancerji: Ministrstvo za okolje in prostor

Program financiranja: Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za leti 2016 in 2017

Trajanje: od 1. 9. 2016 do 31. 10. 2017

O vidrah, bobrih in projektu GoForMura

Poznate vidro, skrivnostno vodno kuno? Ste jo že kdaj videli v naravi? Le redkim je uspelo. Povečini so jo presenetili le po naključju, kajti previdna zver nad ljudmi ni preveč navdušena in se jim, če je le mogoče, izogne.

Kaj pa bober? Z nekaj sreče in potrpljenja ga boste lahko opazovali ob Krki, na Dravi, v zadnjih letih vse pogosteje tudi ob Muri. Pogosto ljudje ne razlikujejo med tema dvema obvodnima sesalcema in ju celo zamenjujejo. No, kljub podobni velikosti sta vrsti povsem različni; vidra je zver, bober pa glodavec. To pomeni, da je prva plenilka – pleni predvsem ribe različnih vrst, občasno tudi rake, dvoživke in druge vodne živali, bober pa gloda rastlinsko hrano.

Pokrajina ob Muri je nadvse raznolika, zato omogoča življenje številnim vrstam rastlin in živali – ima visoko biodiverziteto; prav zato je vključena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, saj je med vrstami in habitatnimi tipi ob Muri veliko ogroženih. Vidra je živela v prostranem obrečnem prostoru Mure odkar pomnimo. Nikoli ni povsem izginila, čeprav je bila zdesetkana in zato komajda zaznavna. Bober je največji evropski glodavec in znan inženir vodnega prostora, ki pa je bil v drugi polovici 19. stoletja (razen na nekaj redkih lokacijah) iztrebljen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Z naselitvami v zadnjih desetletjih se uspešno vrača v nekdanje habitate, k nam po rekah s Hrvaške. Zavzel je tudi obmurski prostor in po Muri prodrl že do Avstrije. Z nekaj ukrepi smo mu izboljšali življenjske razmere, s tem pa je pridobila tudi vidra, saj sta z bobrom sostanovalca, ki se dobro »razumeta«.

S projektom, ki smo ga kratko poimenovali GoForMura, smo skušali omiliti posledice človekovega delovanja, ki je v preteklosti v Murski šumi poslabšalo življenjsko okolje domorodnim vrstam; zato so danes ogrožene in zavarovane. Usmerili smo se predvsem na značilna območja, porasla z vrbovjem, jelševjem in jesenovjem ter na poplavne gozdove, ki jih sestavljajo hrast, jesen in brest. Prav na takšnih območjih živita vidra in bober, zato je ohranjanje takšnih habitatnih tipov oz. rastlinskih združb zanju ključno.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani projekta “GoForMura“.
Projekt s polnim naslovom “Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri” je bil financiran iz programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 (SI02) in Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Nosilec projekta je Gozdarski inštitut Slovenije. Poleg Inštituta Lutra sta projektna partnerja še Zavod za gozdove Slovenije in NINA (Norwegian Institute for Nature Research).

 

Naslov: Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri

Akronim: GoForMura

Prijavitelj: Gozdarski inštitut Slovenije

Partnerji:

• Zavod za gozdove Slovenije
• Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
• NINA, Norveški inštitut za naravno dediščino

Sofinancerji:

• Islandija, Kneževina Lihtenštajn in Kraljevina Norveška
• Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Program financiranja: Finančni mehanizem EGP (EEA Grants)

Trajanje: od 3. 2. 2015 do 31. 1. 2017

 

Na voljo je brezplačna elektronska publikacija z rezultati projekta!

Projekt Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II je nadaljevanje in nadgraditev projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja, ki se je izvajal v letu 2013. V letu 2014 smo nadaljevali z ozaveščanjem javnosti o grožnjah, ki jih predstavljajo invazivne tujerodne vrste biodiverziteti Ljubljanskega barja. Poudarek je bil na invazivnosti kanadske in orjaške zlate rozge. Za namen ozaveščanja smo organizirali predavanja za osnovnošolce in dijake ter obiskovalce in/ali lastnike zemljišč na Barju.

V sklopu projekta smo dopolnili in natisnili zgibanko Zlata rozga – tujerodna in invazivna. Poleg tega smo preverjali uspešnost odstranjevanja zlate rozge na ploskvah, na katerih smo zlato rozgo odstranjevali v letu 2013 ter nadaljevali z odstranjevanjem na novo izbranih površinah. S pomočjo dijakov srednjih šol smo izvedli tudi ozaveščevalne akcije odstranjevanja zlate rozge.

 

Potek projekta

V okviru projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II smo želeli primerjati učinkovitost enoletnega in dvoletnega zaporednega izkopavanja zlate rozge na poskusnih ploskvah.

Zlato rozgo smo odstranjevali na šestih ploskvah iz leta 2013 ter na šestih novih ploskvah.  Vsaka poskusna ploskev je merila 10 m². Na ploskvah, kjer je odstranjevanje že potekalo v letu 2013, smo pričakovali rast mladih rastlin zlate rozge, ki so se razvile iz talne semenske banke ter poganjke razvite iz regeneriranih in neodstranjenih podzemnih delov. Zlato rozgo smo odstranjevali v času od aprila do septembra 2014, vsaj 3-krat na rastno sezono. Uspešnost fizičnega odstranjevanja zlate rozge smo ugotavljali s štetjem poganjkov. Na ploskvah, kjer smo pulili zlato rozgo, smo spremljali vrstno sestavo in pokrovnost domorodnih rastlinskih vrst. Primerjali smo pokrovnost vrst med ploskvami, na katerih smo že drugo rastno sezono odstranjevali zlato rozgo in ploskvami, s katerih smo zlato rozgo odstranjevali prvič.

Utrinke iz projekta si lahko ogledate v galeriji.

 

Naslov: Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja II

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 27. 2. 2014 do 14. 11. 2014

 

Čuk (Athene noctua) je v Sloveniji uvrščen na Rdeči seznam ptic gnezdilk v kategorijo prizadetih in kritično ogroženih vrst. Glavni dejavniki ogroženosti so pomanjkanje primernih naravnih gnezdišč ter izginjanje in zastrupljanje njihovega plena (malih sesalcev in žuželk). Cilj projekta Čukov dom na Barju je bil izboljšati habitat čuka na Ljubljanskem barju z ustvarjanjem boljših gnezditvenih pogojev s postavljanjem gnezdilnic, ki predstavljajo nadomestne gnezditvene strukture in nadomeščajo naravna drevesna dupla. S postavitvijo umetnih gnezdilnic smo želeli ohraniti in dolgoročno povečati stabilnost populacije čuka na Ljubljanskem barju.

Poleg aktivnosti povezanih z izboljšanjem habitata čuka so potekale tudi ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti. Za osnovnošolce, dijake ter širšo javnost smo izvedli predavanja, kjer smo predstavili problematiko izginjanja sekundarnih ptic duplaric ter pomen ekstenzivnega kmetijstva za njihovo ohranjanje, s poudarkom na primeru čuka v Sloveniji in na Ljubljanskem barju. Dijaki so bili v sklopu delavnice izdelovanja gnezdilnic za čuka in druge sekundarne duplarice seznanjeni s temeljnim znanjem o postavljanju gnezdilnic v naravo.

 

Naslov: Čukov dom na barju

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2014

Dan reke Save (1. junij) obeležujemo od leta 2007 v štirih državah, skozi katere teče: v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Za vse države ima Sava velik pomen pri oskrbi s pitno vodo, pa tudi okoljski, športno-rekreativen, turističen, predvsem pa gospodarski pomen. Vsakoletni dogodki, ki povezujejo prebivalce vzdolž Save, so bili v letu 2014 zaradi hudih poplav marsikje okrnjeni.

3. parlament mladih, srečanje dijakov iz vseh štirih držav z območja reke Save, katerega del je bil tudi projekt Sava povezuje, je potekal v septembru 2014 v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana (BIC) in na Špici ob Ljubljanici. Na 3. parlamentu mladih je sodelovalo osem srednjih šol iz držav Savskega bazena (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija in Slovenija), ki so bile zbrane na natečaju za izdelavo scenarija za risani filma z naslovom „Vode v porečju reke Save – razvoj in varstvo“. Ena šola iz Slovenije pa je bila izbrana v okviru projekta mojareka.si.

Dan reke Save smo v septembru 2014 obeležili z orientacijskim pohodom na Špico “Spoznaj reko Ljubljanico”, kjer je bila na ogled tudi informacijska stojnica “Biodiverziteta Save” na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli. Na stojnici si je bilo mogoče že konec maja ogledati živali in rastline iz porečja Save, njihove preparate in tudi žive živali ter izvedeti, zakaj je reka Sava pomemben življenjski prostor, ki ga moramo ohranjati v čim večji meri. Poleg stojnice je bilo na voljo tudi vodenje po razstavi “Živi zakladi naših voda”. Inštitut Lutra je za udeležence parlamenta organiziral še debato na temo trajnostnega upravljanja vodnih virov »V besedi je moč – za reko Savo”, ki je bila odprta za javnost in je potekala v angleškem jeziku v dvorani BIC-a. Organizator dogodka je bila Mednarodna komisija za Savski bazen, skupaj z Inštitutom Lutra in sponzorji Coca-Cola Hellenic, UNDP ter Mestna občina Ljubljana.

PROGRAM Parlamenta mladih 19.-20. september 2014

 

Naslov: Sava povezuje

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 30.-31. 5. 2014, 19.-20. 9. 2014

Ljubljana bo zeleno mesto, če bodo »zeleni« tudi njeni prebivalci. Zato je pomembno, da otroke že od malih nog vzgajamo v male »skrbnike« narave, ki bodo z njo ravnali skrbno in spoštljivo. Iz tega razloga smo na Inštitutu Lutra v letu 2014 pripravili projekt Vidrina mala šola, v okviru katerega so potekale izobraževalno – ustvarjalne delavnice v vrtcih. S projektom smo nadaljevali z izobraževalnimi aktivnostmi za najmlajše, pripravljene v okviru projekta Povodni mož v šoli 3. Izbor delavnic je pokrival različne tematike, vezane predvsem na celinske vode.

Otroci so spoznavali pestrost življenja (biodiverziteto) celinskih voda na delavnici “Naredi vidri domek”. Tekom delavnice so spoznali vidro, kraljico voda. Z izdelavo preprostega kolaža, smo ustvarili ribnik, v katerem poleg vidre domujejo številni drugi organizmi. Na raziskovanje vodnega okolja smo se podali tudi v naravo. Opremljeni s škornji in vodnimi mrežami smo raziskovali vodna okolja Ljubljane.  S preprostimi  vodnimi poskusi smo spoznali nekatere lastnosti vode in kako različna onesnažila vplivajo na vodo in vodne organizme. Naučili smo se, da v času razvoja pri nekaterih organizmih poteka preobrazba ali metamorfoza. Na primerih dvoživk in metuljev smo spoznali različne razvojne stopnje in za prikaz poteka razvoja ustvarili obešanke iz različnih materialov. Poleg vodnih organizmov smo spoznali tudi nekatere sesalce ter s pomočjo odlitkov odkrili, da puščajo živali za sabo različne sledi, na podlagi katerih jih lahko razlikujemo. Ustvarjali smo odtise in odlitke živalskih stopinj. Pogovarjali smo se tudi o prometu, ki  prav tako predstavlja eno od groženj  za biodiverziteto. S pomočjo vsebin iz projekta STOPJEŽ smo se naučili, da moramo biti na cesti previdni in poleg svoje varnosti skrbeti tudi za varnost živali. Otroci so ustvarjali tudi svoje  STOPŽIVALI.

 

Naslov: Vidrina mala šola

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 8. 4. 2014 do 31. 12. 2014

Osnova »zdravega« naravnega sistema in ravnovesja je visoka pestrost različnih organizmov, ki omogoča uspešno in učinkovito zapolnitev ekoloških niš, pri čemer se zmanjša možnost, da bi katero izmed niš zapolnile tujerodne rastline. Ohranjanje biodiverzitete (biotske pestrosti) je torej zagotavljanje učinkovitosti naravnih sistemov in njihovih funkcij. Ljubljansko barje (LB) je uvrščeno med IPA (Important Plant Areas) v Sloveniji.  Do leta 2013 je bilo na IPA LB zabeleženih več kot 1200 rastlinskih vrst, med njimi so številne ogrožene, poleg tega ima območje izredni pomen tudi zaradi biodiverzitete živalskih vrst, ki pa je primarno odvisno od naravnih sestojev in avtohtonih rastlinskih vrst. Tujerodne invazivne rastlinske vrste na Barju (predvsem pa obe tujerodni vrsti rozg, ki se izredno hitro širita in zavzemata opuščene in degradirane površine) prispevajo k zmanjševanju biodiverzitete območja oz. jo ogrožajo ter posledično poleg sprememb travnikov v njivske površine predstavljajo glavno grožnjo za Barje. Na Barju do takrat (po nam znanih podatkih pa tudi drugod) še ni bilo opravljenih poskusov oz. analiz, s kolikšnim (mehanskim) pritiskom na tujerodne rozge (zatiranje vrste s puljenjem, košnjo in glede na časovni interval) smo lahko dejansko uspešni.  Z mehanskim odstranjevanjem smo želeli ustvariti selekcijski pritisk na tujerodne invazivne vrste ter jim tako preprečiti neomejeno širjenje. Tovrstna aplikacija je pomembna predvsem za velike površine. Odstranjevanje zlate rozge je namreč težavno predvsem z vidika trdovratnosti rastlin in hitrega načina širjenja sestojev. Glede na razširjenost populacije možnosti za njeno popolno odstranitev praktično ni. V tej fazi je zato bistvenega pomena, da se lokalno razširjene populacije zatirajo s košnjo in fizičnim odstranjevanjem še pred cvetenjem.

Namen našega projekta je bil pilotni prikaz uspešnega in učinkovitega odstranjevanja ter zatiranja tujerodnih invazivnih vrst zlate rozge (Solidago spp.) ter tako prispevati k ohranjanju biodiverzitete Ljubljanskega barja. Vzporedno z odstranjevanjem tujerodnih vrst je potekalo tudi spremljanje pojavljanja avtohtonih rastlinskih vrst in sestojev na poizkusnih površinah, ki so pomemben indikator kakovosti naravnega sistema. Z odstranjevanjem tujerodnih rastlin smo želeli vzpostaviti primerne pogoje za ponovno razrast avtohtonih vrst in habitatnih tipov (visoko steblikovje, visoko šašje, morda celo travnate površine ipd.) in omogočiti vzpostavitev potrebne pestrosti rastlinskih vrst, ki bi onemogočala ponovno razrast tujerodnih sestojev. Poleg pilotnega prikaza odstranjevanja rozge je bil naš namen tudi izobraževati in ozaveščati širšo javnost na predavanjih, delavnicah in z objavami v medijih o problematiki širjenja tujerodnih vrst, o njihovi invazivnosti ter o načinih, s katerimi jih lahko zatiramo in preprečimo njihovo širjenje.

 

Potek projekta

V okviru projekta Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja nismo želeli samo odstranjevati tujerodnih vrst zlate rozge, temveč tudi preveriti, ali pogostost puljenja vpliva na uspešnost zatiranja tarčnih vrst. Tekom projekta smo izbrali sedem ploskev s površino 10 m² na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje znotraj Mestne občine Ljubljana, na katerih smo pulili invazivne vrste zlate rozge od 3-krat do 6-krat v času od aprila do oktobra. Ker so naše poskusne površine predstavljale le majhen del rastišč invazivnih vrst, smo želeli z večjimi akcijami v septembru odstraniti invazivne rastlinske vrste z javnih površin. K akcijam puljenja smo povabili ljubljanske osnovne šole, v septembru pa smo organizirali tudi večjo akcijo za širšo javnost. S skupnimi močmi smo tako očistili večje površine ter vsaj malo pripomogli k preprečevanju širjenja invazivnih vrst. Za vse, ki sosodelovati v akciji puljenja, smo pripravili krajša navodila. Rezultate projekta smo predstavili na stojnici v okviru sejma Narava-zdravje, ki je potekal od 17. do 20. oktobra 2013.

Utrinke si lahko ogledate v naši facebook galeriji.

 

Naslov: Ohranimo biodiverziteto Ljubljanskega barja

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2013

Evropski bober (Castor fiber) je v Sloveniji avtohtona vrsta, ki je do nedavnega veljala za izumrlo. Bobra so leta 1996 ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je razširil tudi v Slovenijo. Danes ga v Sloveniji najdemo v porečju Save, Drave in Mure. Kot izključno rastlinojeda vrsta je njegova prisotnost odvisna tudi od zadostne količine hrane v okolju. Hrani se z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Poleti bober uživa skoraj izključno zelišča. V okolju, kjer zelišč ni pa se vse leto hrani z lesnimi rastlinami, od katerih uživa lubje, poganjke in listje. V bobrovi prehrani so zabeležili najmanj 80 drevesnih in 149 zeliščnih vrst, po dosedanjih podatkih pa se ne prehranjuje z nobeno od invazivnih vrst rodu dresnik (Fallopia spp.), prisotne v Sloveniji. Najpogosteje uživa vrste iz rodov topol (Populus), vrba (Salix), jelša (Alnus) in hrast (Quercus). Zelo priljubljena je vrba, ki pa je siromašna z nekaterimi mikroelementi (natrij, fosfor, dušik), zato bober potrebuje pestrejšo hrano. Zastopanost posameznih vrst v prehrani je navadno odvisna od njihove razpoložljivosti v okolju.

Negativni vpliv invazivnih tujih vrst je potrjen za avtohtone rastlinske vrste, nevretenčarje ter tudi za vidro in bobra. Njihovo intenzivno širjenje in razrast najpogosteje opazimo ob rekah in potokih, saj je zaradi človekove dejavnosti in neprimernih posegov naravna obrežna drevesna in grmovna vegetacija velikokrat odstranjena. To so za invazivne tujerodne rastline več kot idealni pogoji za naselitev in razrast, pa tudi njihovo razširjanje s pomočjo vodnega toka je ob vodotokih zelo hitro. Zaradi obsežnih območij, ki jih preraščajo tujerodne invazivne vrste, je onemogočena rast avtohtonim vrstam in rečni bregovi so ponekod postali monokulture predvsem japonskega dresnika (Fallopia japonica), ki je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Uspeva na različnih tipih prsti, tako zakisani kot tudi bazični prsti, najdemo pa ga tudi na nekoliko slanih tleh. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji pa tudi polsenca, ga srečamo tudi na zasenčenih delih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Zlasti ob vodah Evrope in Severne Amerike tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Del biotske pestrosti pri nas je tudi bober, ki je nekoč že naseljeval Ljubljansko barje. Da bi bobri lahko ponovno zaživeli tudi na Ljubljanskem barju, potrebujejo dovolj primerne hrane, ki jo nudi obrežni pas. Zagotavljanje ustrezne sestave drevesnih in grmovnih vrst je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje te vrste sesalca na slovenskih tleh.

Namen projekta je bil s prenosom dobrih praks pilotno pokazati ustrezno in uspešno odstranjevanje invazivne vrste dresnik ((Fallopia comp.) iz sect. Reynoutria), spremljanje uspešnosti ukrepov treh različnih metod odstranjevanja in ponovna zagotovitev naravne obrežne zarasti na območjih odstranjevanja (vzpostavitev ustreznih habitatov za vidro in bobra ter druge avtohtone živalske in rastlinske vrste). Samo odstranjevanje je namreč izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi sposobnosti njegove regeneracije že iz majhnih koščkov korenike. Fizično odstranjevanje rastline zahteva veliko mero vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se sicer lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno v manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja.

V okviru projekta smo pripravili tudi predavanje na sejmu Narava–zdravje, kjer smo predstavili problematiko dresnikov za naravo, okolje in človeka, različne metode omejevanja (mehanske, kemične, biološke) in njihove slabosti ter prednosti, predvsem pa naše izkušnje ter rezultate odstranjevanja dresnika v letu 2012.

 

Naslov projekta: Odstranjevanje invazivnih vrst na nabrežjih reke Ljubljanice in zagotavljanje ustreznosti habitata za bobra

Akronim: Bober, vrni se na Barje!

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2013