Bližina mesta Ljubljane in zavarovanega ter naravovarstveno zelo pomembnega območja Ljubljanskega barja z reko Ljubljanico ponuja vedno nove priložnosti raziskovanja narave in iz rezultatov izhajajočih mehanizmov varstva naravnih vrednot. Hkrati pa ustrezno predstavljene in interpretirane naravne vrednote bogatijo kulturni utrip prestolnice in prispevajo k višji okoljevarstveni zavesti tako meščanov kot obiskovalcev in turističnih gostov.

Naravovarstveni projekt Z vidro skozi prestolnico je nadaljevanje projekta Vidra na pragu prestolnice, ki ga je osnoval in v letih 2008/2009 ob podpori Mestne občine Ljubljana izvajal Inštitut Lutra. Vidra (Lutra lutra) je kot domorodna in mednarodno varovana živalska vrsta pod posebnim varstvom države. Živi tudi na Ljubljanskem barju, kjer je celo kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000. Zaradi populacijskih lastnosti vidre in njene ogroženosti so zelo pomembni zvezni koridorji med posameznimi osrednjimi območji populacije, v našem primeru med območjem Natura 2000 Ljubljansko barje in osrednjo vodno žilo Slovenije, Savo – to je Ljubljanica. V projektu Vidra na pragu prestolnice smo ugotovili, da vidra uporablja koridor Gruberjev prekop in ne Ljubljanice, ki teče skozi mesto, saj ta v mestnem okolju ne nudi primernih habitatnih struktur za vodno živalstvo. Vendar je bilo tudi na Gruberjevem prekopu kar nekaj za vodne živali nepremostljivih ovir (zapornice), za katere smo v tem projektu pripravili predloge za primerne omilitvene ukrepe, ki bi živalim omogočili migracije. Evidentiranje ovir in načrti ustreznih omilitvenih ukrepov so na voljo načrtovalcem pri obnovitvenih delih (npr. obnova Plečnikove zapornice pri Cukrarni), njihova predstavitev javnosti na pojasnjevalnih tablah, razstavah in v medijih pa je pomembno prispevala k ozaveščanju in izobraževanju najširše javnosti in obiskovalcev Ljubljane (turistov) na področju varstva narave, posebej vodnega okolja.

 

Naslov: Z vidro skozi prestolnico

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: od 20. 4. 2011 do 11. 11. 2011

Če ste voznik avtomobila ali to ravnokar postajate, se boste na cesti prej ali slej srečali z neprijetnostmi, ob katerih najraje obrnemo glavo stran ali zamižimo, kar je lahko za volanom usodno. V deževnem zgodnjepomladanskem večeru ste gotovo že zapeljali na moker asfalt, ki je nenadoma postal spolzek – pod kolesi ste začutili tope udarce, za njimi pa so ostajala sploščena trupelca krastač ali žab, ki so svoj svatovski pohod končale na nezavarovanem prehodu. Zanje ni zeber in ne zakona, po katerem bi voznika, ki povozi pešca na prehodu, kaznovali. Le redki prehodi v zadnjih letih doživljajo pomoč prostovoljskih varuhov narave, večina ostaja prepuščenih vesti voznikov, ki je pri nas na nezavidljivo nizki ravni.

Najbolj značilen primer prometnih žrtev je jež, mali simpatični sesalec in vrtnarjev pomočnik, ki ga posebno spomladi in jeseni pogosteje srečujemo na asfaltu, žal, največkrat že mrtvega – najprej nesrečno bodičasto kroglo, kasneje pa vse bolj sploščen in nerazpoznaven krvav madež. Na milijone jih povozijo po vsej Evropi vsako leto! Pa bi se prav lahko številnim nesrečam izognili. Toda jež ne predstavlja nevarnosti ne za avtomobil, ne za potnike – in tudi ne za zavarovalnice. Čeprav ima hitre noge, ne steče proč, ko začuti bližajočo se nevarnost. Preprosto se prihuli k tlom in ugasne pod kolesi … Prav zato smo ježa izbrali za simbol projekta za večjo varnost živali na cesti, ki smo ga izvajali leto in pol s podporo Sklada za NVO iz Švice.

Slovenija je v Evropi ena od »vročih točk« biodiverzitete, kar pomeni, da imamo veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. To se na žalost pozna tudi na cestah, med žrtvami. Leta 2009 npr., se je 11,3 % prometnih nesreč na regionalnih cestah zgodilo zaradi trkov z živalmi oz. divjadjo, kajti v prometni statistiki štejejo le tiste živali, ki na vozilih povzročijo gospodarsko škodo. Statistika tudi pravi, da je v letu 2006 pod kolesi končalo 6481 srn, 232 jelenov in divjih prašičev, 12 medvedov (še 8 jih je povozil vlak), 722 lisic, 321 jazbecev, 254 kun belic, 729 poljskih zajcev. Tudi vidre so med njimi, vsaj 7 na leto. Statistika pa molči o manjših živalih: ježih, vevericah in drugih sesalcih, o dvoživkah in pticah. Samo ugibamo lahko, da gredo te številke v tisoče in deset tisoče … Navsezadnje pa, tudi žuželke so živali. Poglejmo na vetrobransko steklo po daljši vožnji v poletnih večerih! Ugotovljeno je, da je promet skupaj z osvetlitvijo že dodobra zdesetkal populacije žuželk, posebno nočnih.

Bomo še naprej brezbrižni do živali, ki smo jim s prometnicami presekali utečene poti in življenjske prostore, zdaj pa neprostovoljno umirajo na cestah? Prepričani smo, da lahko storimo marsikaj za zmanjšanje števila živalskih žrtev, hkrati pa tudi za varnost voznikov in potnikov, zato smo s projektom vidno opozarjali voznike na živali na cesti. Posebej smo se posvetili začetnikom v avtošolah. Pripravili smo publikacijo z navodili in pomembnimi informacijami za voznike pa veliko ozaveščevalnega gradiva, kot so nalepke, odsevni jopiči in plakati. Tudi vi jih lahko dobite! K sodelovanju smo povabili lovce in lovske družine, Javno agencijo RS za varnost prometa, Ministrstvo za promet, centre varne vožnje, Ministrstvo za okolje in prostor, Veterinarsko upravo RS in vse, ki jim je mar, da živali na cestah ne bodo umirale zaman.

Tudi sami lahko aktivno prispevate k večji varnosti v prometu za živali in ljudi in tako pomembno doprinesete k ohranjanju naše velike biotske pestrosti. Več na spletni strani STOPJEŽ. Srečno pot, ježek!

 

Naslov: Živali in promet

Akronim: STOPJEŽ

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Sklad za nevladne organizacije, Švica

Trajanje: od 1. 1. 2011 do 1. 7. 2012

 

Projekt Vidra na pragu prestolnice je bil primarno naravovarstveno usmerjen. Po skoraj desetletju smo ponovno inventarizirali vidro (Lutra lutra) in njene habitate na Ljubljanskem barju (območju Natura 2000), spremljali primere smrtnosti vidre in dejavnike ogrožanja ter predvideli ukrepe za zmanjšanje ogroženosti populacije. Ker je evropski bober ponovno osvajal nove habitate v Sloveniji, smo v projektu ocenili tudi primernost habitata in poti za ponovno kolonizacijo Ljubljanskega barja za to vrsto. Hkrati smo evidentirali tujerodni vrsti glodavcev (nutrijo, pižmovko) in jih predstavili javnosti.

Ugotovili smo, da vidra naseljuje vse tekoče in večino stoječih voda na Ljubljanskem barju in na območju Polhograjskih dolomitov, ki se geografsko navezujejo na Barje. Razširjenost vidre je bila v primerjavi s stanjem leta 2000 večja, glede na pogostost znakov prisotnosti v naravi smo sklepali tudi na večjo populacijo. Takšno stanje je in še vedno upravičuje status vidre kot kvalifikacijske vrste za območje Natura 2000 Ljubljansko barje in nalaga posebno skrb za njeno ohranjanje.

Čeprav bobri širijo svoj areal v Sloveniji in naseljujejo vse več rek, do Ljubljanice v času projekta še niso prišli. Če načrtovani posegi in gradnje na glavnih vodotokih v Sloveniji (Sava) ne bodo preprečili njihovega širjenja, jih lahko pričakujemo tudi na Ljubljanskem barju. Pižmovke so bile komajda kje zaznavne, nutrije pa so v zadnjih letih »osvojile« Ljubljanico in s svojim pojavljanjem navdušujejo ljubitelje narave; le-ti večinoma niso informirani o tem, za katero žival pravzaprav gre. Zato smo pripravili ozaveščevalna in informativna gradiva za najširšo javnost. Velik del varstva narave namreč temelji na ozaveščanju in informiranju različnih skupin javnosti.

Ker je za izobraževanje potrebno kakovostno gradivo poljudno-izobraževalne in strokovne narave, smo se spomnili na že obstoječo razstavo AQUALUTRA, ki smo jo pripravili v okviru LIFE-NATURA projekta Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem. V sodelovanju z vodstvom Krajinskega parka Ljubljansko barje smo pripravili dva dodatna razstavna panoja: Vidra na pragu prestolnice (z rezultati razširjenosti vidre na Ljubljanskem barju) in Koga lahko presenetimo ob vodi ali kdo lahko preseneti nas …? (razlikovanje semiakvatičnih vrst sesalcev, ki jih lahko srečamo na Ljubljanskem barju).

Razstava Aqualutra je bila po odprtju na Gradu na Goričkem povabljena na gostovanje v Tehniški muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki. Z lepo kulturno prireditvijo smo jo slovesno odprli 18. maja 2009, na svetovni dan muzejev. V kulturno-zgodovinskem okolju srednjeveškega gradu je razstava zaživela na prav poseben način, saj je Bistra znana lokacija, kjer se vidra stalno pojavlja in kjer smo obiskovalcem lahko »v živo« pokazali tudi sveže znake njene navzočnosti. Po podatkih TMS si je v času gostovanja razstave o vidri muzej (torej tudi razstavo o vidri) ogledalo 14.126 obiskovalcev. Pripravili in izvedli smo tudi delavnico za osnovnošolce. Razstava je bila v Bistri odprta do 10. septembra, ko smo jo prenesli v nov center Aqualutra v Križevcih na Goričkem. Skupaj z vidrinim centrom (zgrajenim iz projekta LIFE) smo jo ponovno odprli 12. septembra 2009.

 

Naslov:  Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemov

Akronim: Vidra na pragu prestolnice

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2009

Namen projekta Vidrologija je bil napolniti nov vidrin center Aqualutra na Goričkem z izobraževalnimi in ozaveščevalnimi vsebinami. V projektu smo vidro, ogroženo in krovno vrsto ekosistemov celinskih voda, predstavili in promovirali kot nosilko kakovosti celinskega vodnega okolja v vsem porečju, ne glede na politične meje. Vidra je odvisna od ohranjenosti voda, zato smo pod »krovno znamko« vidre seznanjali javnost z bogastvom biodiverzitete prekmurskega naravnega prostora in njegovimi naravnimi vrednotami ter pokazali, kako jih lahko ohranjamo in varujemo.

Projektne dejavnosti so bile usmerjene k zboljšanju poznavanja biotske pestrosti širšega območja pri vseh ciljnih skupinah, predstavitvi in seznanjanju z osnovnimi načeli trajnostne rabe naravnih virov ter širjenju zavesti o vlogi vsakega posameznika pri varovanju okolja in narave. Namen projekta je bil povezati evropske naravovarstvene centre s podobnimi cilji in vsebinami, izmenjati izkušnje in dopolniti ponudbo vidrinega centra. Obiskali smo sorodne informacijske naravovarstvene centre v Avstriji in na Češkem; zbrali in pripravili zelo veliko različnih didaktičnih naravoslovnih materialov za izobraževanje, ki smo jih shranili v izobraževalne zabojčke, ki so jih izdelali v Podeželski zadrugi Pomelaj; pripravili praktični vodnik po vidrini učni poti; z lesenimi igrali na prostem ponazorili vidrine lastnosti, hkrati pa omogočili razvedrilo mladih obiskovalcev centra; pripravili učne liste za učence druge in tretje triade osnovne šole in srednjo šolo; izvedli več delavnic za otroke; natisnili pobarvanko “Vidra, ti loviš!”; izdelali informativno publikacijo o centru Aqualutra in pripravili multimedijsko predstavitev s filmom za skupinsko delo z interaktivno tablo.

 

Naslov: Z vidro do znanja

Akronim: Vidrologija

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancerji:

• Finančni mehanizem EGP (EEA Grants)
• Norveški finančni mehanizem (Norway Grants)

Trajanje: od 23. 6. 2008 do 23. 3. 2010

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. V vodni bilanci na Zemlji je sladke vode le 2,5 odstotkov, nam dostopne pa je le manj kot 1 odstotek. V zadnjih sto letih se je poraba vode povečala za 6-krat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer čiste pitne vode primanjkuje. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebnih sprememb lahko ob dosedanjem načinu rabe in porabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega na njeno kakovost vplivajo naraščajoče emisije nevarnih snovi. Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno vodno smernico uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti le-teh. Z drugimi besedami, voda mora postati bolj cenjena, mora postati naša vrednota.

Program Kapljice znanosti že v naslovu skriva dva ključna elementa programa: vodo in znanost. Voda se ne pojavi, ko odpremo pipo in ne izgine v odtočnem kanalu. S programom smo želeli poudariti holistični pristop obravnave vode in vodnih virov v izobraževanju. Program je bil zasnovan tako, da je zajel celotno vzgojno-izobraževalno vertikalo – od otroka v vrtcu do študenta. Vsaki starostni skupini so bile prilagojene različne vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Program je izvajal Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. S programom smo želeli doseči čim večje število mladih iz vse Slovenije, zato smo sodelovali z Društvom za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), ki izvaja projekt Ekošola kot način življenja. Program je podprlo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Projekt je sodil v tematski sklop Voda kot življenjska vrednota in se upošteval kot kriterij za pridobitev ekozastave.

Namen projekta je bil mlade spodbujati k opazovanju, raziskovanju in doživljanju narave, predvsem celinskih ekosistemov, ter promocija znanstveno-raziskovalnega dela. Organizirali smo poletne raziskovalne tabore za dijake in učence tretje triade osnovne šole, strokovne ekskurzije in delavnice, spletne konference ter nagradni natečaj za logotip programa in natečaj risb na temo Življenje v vodi.

H₂O logija na interaktivni spletni strani www.izobrazevanje.lutra.si obiskovalcu ponuja izčrpne informacije o vodi, celinskih ekosistemih, rabi vode, metodah analize vode, stanju voda, itd. Obiskovalec rubrike Vodni odtis lahko izračuna, kolikšna je njegova dnevna poraba vode v gospodinjstvu. Spozna lahko, koliko vode se npr. porabi za izdelavo enega računalnika in dobil uporabne nasvete, kako lahko varčuje z vodo. V spletni rubriki Potok, moj dobri sosed učenci in dijaki spoznavajo bližnji potok, reko ali jezero. Sami ustvarjajo spletni portal svojega potoka, kjer so opisi, analize in fotografije izbranega vodotoka. Na problematiko vodnih virov, predvsem pomanjkanje pitne vode, smo želeli opozoriti z rubriko Vodni poročevalec. Na spletni strani so organizirani nagradni kvizi, ki spodbujajo sodelujoče k opazovanju in raziskovanju narave ter smotrni rabe vode. Obrazi znanstvenikov je rubrika, kjer smo predstavili nekaj uveljavljenih znanstvenikov. S pozitivnimi zgledi iz sveta znanosti jih želimo pritegniti k znanstveno-raziskovalnemu delu. Spletna stran omogoča dostop do brezplačnih izobraževalnih in promocijskih gradiv nastalih v okviru projekta.

 

Naslov: Kapljice znanosti

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Trajanje: od 1. 9. 2008 do  31. 10. 2009

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je kot partner sodeloval v projektu Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica, ki ga je sofinanciral program Phare (čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj).

Bukovniško jezero s potokom Bukovnico, ki ga napaja, je del zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko, del ekološko pomembnega območja in območja Natura 2000 tako po Ptičji kot po Habitatni direktivi. Cilj projekta je bil dvig informiranosti in sprememba odnosa lokalnega prebivalstva (predšolske in šolske mladine, lastnikov in uporabnikov kmetijskih/gozdnih zemljišč, podeželskega prebivalstva) ter turistov, ki gravitirajo k Bukovniškemu jezeru, do naravnih vrednot in ohranjanja narave. Raziskati smo želeli vsaj bistvene elemente biotske raznovrstnosti in jo ovrednotiti, pokazati možnosti za sonaravni turizem, kmetijstvo in gozdarstvo v luči izboljšanja kakovosti življenja na podeželju. Z načrtom interpretacije območja Bukovniškega jezera kot naravne vrednote v sklopu Krajinskega parka Goričko in območja Natura 2000, ureditvijo informacijskega središča, pripravo predstavitvenih vsebin za posamezne ciljne skupine na različnih medijih, pripravo in izvedbo promocijskih kampanj za Naturo 2000 (npr. astronomski tabor mladih, akcija reševanja dvoživk pri spomladanskih selitvah), smo želeli doseči vsakega posameznika in vplivati na njegov odnos do narave in naravnih vrednot.

Namen projekta je bil tudi pokazati sprejemljive oblike turizma in rekreacije, ki ne ogrožajo habitatov Bukovniškega jezera in evropsko pomembnih vrst ter vzpostaviti vzajemno komunikacijo med upravljavci območja in zainteresirano javnostjo. Zaradi pomanjkljivih podatkov o biodiverziteti območja Bukovniškega jezera in potoka Bukovnice je bila za uresničitev teh ciljev najprej potrebna poglobljena terenska inventarizacija izbranih živalskih vrst in skupin na projektnem območju  s predlogom za spremljanje stanja (monitoring) in izhodišči za upravljalski načrt (vključno s predlogom conacije za posamezne vrste s seznama evropsko pomembnih vrst). Obravnavali smo naslednje živalske skupine: sesalci, ptiči, dvoživke in plazilci, ribe, vodni nevretenčarji (kriterij za nabor vrst je bil predvsem pomembnost za presojo kakovosti vodnega ekosistema in vode). V teh okvirih smo posebno pozornost namenili evropsko pomembnim vrstam s prilog Habitatne direktive in Ptičje direktive, zlasti kvalifikacijskim vrstam za območje Natura 2000 Goričko (Goričko je tudi IBA – Mednarodno pomembno območje za ptiče). Kljub pričakovanjem nismo odkrili posebno bogate vrstne biodiverzitete, ki bi bila vezana na vodne habitate. Od evropsko pomembnih vrst so bile najpomembnejše dvoživke, med njimi kvalifikacijska vrsta za območje Goričkega, veliki pupek (Triturus carnifex); najdeni urhi so bili križanci nižinskega in hribskega urha (Bombina bombina x variegate). Razen belovratega muharja (Ficedula albicollis) med 32 kartiranimi vrstami ptičev ni bilo posebnosti. Med sesalci je zavzela posebno mesto vidra (Lutra lutra), ki je tudi kvalifikacijska vrsta za opredelitev območja Natura 2000; čeprav je v opazovani sezoni ni bilo na jezero, se je redno pojavljala v potoku Bukovnica ob regionalni cesti.

Po inventarizaciji vodne nevretenčarske favne in merjenju fizikalnih in kemijskih parametrov v letu 2005 (projekt LIFE-NATURA) smo ocenili, da je bila voda v Bukovniškem jezeru zaradi dolgoletnega procesa evtrofikacije zelo slabe kakovosti, zaradi česar so tudi načrti za gospodarjenje in izkoriščanje (predvsem za namen turizma) omejeni. Priporočila za upravljavski načrt so bila usmerjena v dve smeri: v sanacijo ekološkega stanja jezera s sonaravnimi metodami in v izobraževanje ter ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti o pomenu naravnih vrednot v okolici Bukovniškega jezera in na širšem območju Goričkega.

 

Naslov: Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica

Prijavitelj: Občina Dobrovnik

Partnerji:

• Naturpark Südtsteirisches Weinland (Avstrija)
• Naturpark Raab (Avstrija)
• Zavod za varnost živil in varovanje zdravja potrošnikov ZAZA Dobrovnik
• Zavod za turizem Dobrovnik
• LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine – OE Lutra Pannonica
• Dvojezična osnovna šola Dobrovnik
• Kulturno društvo Petõfi Šandor
• Krajinski park Goričko
• Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
• Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota
• Zavod za gozdove Slovenije OE Murska Sobota

Program financiranja: Phare – čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj

Trajanje: od 26. 6. 2005 do 26. 9. 2006

 

V okviru čezmejnega sodelovanja z Madžarsko ob podpori sredstev Phare je na Hodoškem jezeru potekal enoletni projekt Z vidro do čistejših voda. Projekt je prijavila Občina Hodoš, pripravila pa partnerska organizacija Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (s svojo organizacijsko enoto Lutra pannonica v Peskovcih). Poleg sosednje občine Šalovci sta bila čezmejna partnerja projekta še Nacionalni park Őrszeg in WWF Madžarske.

Hodoško jezero (imenovano tudi Dolensko jezero) obsega 5,2 ha površine in je umetnega nastanka. Prvotno je bilo jezero namenjeno zadrževanju visokega vala, zadrževanju vode za namakanje kmetijskih površin, povečanju možnosti za lov na vodno perjad in ekstenzivnemu (turističnemu) ribolovu. Jezero je bilo zgrajeno na naravni zamočvirjeni depresiji kot nadomestilo za vodne površine, izgubljene z melioracijami in komasacijami v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Zaradi onesnaževanja iz zaledja je jezero v evtrofnem stanju, gospodarjenje z njim pa ni definirano. Celotna občina Hodoš leži v Krajinskem parku Goričko, zato ima jezero še posebno pomembno vlogo: kot habitat vidre je primerno za posebno varstveno območje (ki se posredno navezuje na Krajinski park Velika Krka na Madžarskem), kjer živi glavnina vidrine populacije. Z zavarovanjem in sonaravno ureditvijo jezera so bile zagotovljene ustrezne habitatne razmere za evropskega bobra, ki se je vrnil po Krki navzgor v svoje nekdanje habitate. Ugotovitve kažejo, da je v teh krajih na območju Slovenije pred izumrtvijo tudi najdlje preživel (“hod” v madžarskem jeziku pomeni »bober«).

Osrednji namen projekta je bil zagotovitev življenjskega prostora za vidro (Lutra lutra), v Evropi ogroženo in z mednarodnimi konvencijami varovano živalsko vrsto, ki hkrati simbolizira ohranjeno vodno okolje. Urediti in zaščititi smo želeli enega njenih osrednjih habitatov na Goričkem – ekosistem Hodoškega jezera z Dolenskim potokom – ter izdelati strokovne podlage za trajnostno večnamensko uporabo jezera. Pripravili smo popise ključnih rastlinskih in živalskih vrst s posebnim ozirom na redke in ogrožene vrste s seznama Natura 2000. Projekt je vključeval popis onesnaževalcev na prispevnem območju jezera in predlog ustreznih sonaravnih načinov sanacije (zgrajena močvirja, ekoremediacije). Predvideno je bilo okrepljeno sodelovanje obmejnih naravovarstvenih organizacij, ki jih povezuje skupni interes zaščite povodja Velike Krke in njenih naravnih vrednot v okviru trilateralnega krajinskega parka Goričko-Örseg-Raab, ki želi prispevati k izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev na obeh straneh meje o ravnanju z vodo kot ključnim in na Goričkem kritičnim naravnim virom ter jih z naravovarstvenimi akcijami povezati pri ohranjanju skupne naravne dediščine.

Načrtovalci projekta smo si zastavili tudi širše, a nič manj pomembne cilje, ki jih je projekt dosegel posredno. Prvo področje vključuje dvig izobrazbene ravni, boljšo informiranost in ozaveščenost lokalnega prebivalstva, predvsem pa lokalnih upravnih struktur na področju ravnanja z naravnimi vodnimi viri, njihovim varstvom in varstvom naravnih vrednot v okviru Krajinskega parka Goričko. In (ne nazadnje!) ureditev Hodoškega jezera kot sekundarnega habitata vidre, je bila vsaj delna kompenzacija negativnih vplivov, ki jih je povzročila gradnja železniške proge 5. evropskega prometnega koridorja (Puconci-Hodoš-državna meja z Madžarsko) na sladkovodne ekosisteme v porečju Velike Krke.

 

Naslov: Z vidro do čistejših voda

Prijavitelj: Občina Hodoš

Partnerji:

• LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, OE LUTRA PANNONICA, Peskovci
• Občina Šalovci
• Nacionalni park Örszeg
• WWF Madžarske

Program financiranja: Phare – Sklad za male projekte – čezmejni projekti z Madžarsko (CBC)

Trajanje: od 1. 7. 2003 do 30. 6. 2004

V letu 2003 je Inštitut Lutra dobil naravovarstveni projekt z naslovom POTOK, moj dobri sosed  (sklop naravovarstvenih aktivnosti v okviru promocije ekološkega omrežja Natura 2000 za vidro na Goričkem). Prvotno so bile aktivnosti sestavljene iz 3 sklopov:

• javnomnenjske raziskave ciljnih skupin javnosti z anketnim vprašalnikom o poznavanju vidre, odnosa do nje (“human dimensions”) in zavedanju o povezanosti vidre z ohranjenimi vodotoki in drugimi vodnimi in obvodnimi ekosistemi;
• 3 pilotne delavnice na temo Natura 2000 in vidra na Goričkem;
• manjši plakat in zloženko za promocijo ohranjenih voda kot naravnih habitatov in racionalno porabo vode.

Zaradi bistveno znižanega sofinanciranja od predlaganega (za izvedbo je bilo dodeljenih le 25 % sredstev), smo lahko izvedli le enega od sklopov, ki je bil po dogovoru pilotne delavnice, za katere smo pripravili predstavitveno zgoščenko. Priprava naravovarstvenih projektov na Goričkem s ciljem izobraževanja in ozaveščanja lokalne javne uprave in različnih ciljnih skupin prebivalstva glede naravnih vrednot in njihovega varstva v institucionalnem okviru Krajinskega parka Goričko in v okviru možnosti, ki jih zagotavlja omrežje Natura 2000, je zahtevala premišljeno in ustrezno metodo pristopa, da smo pridobili naklonjenost lokalne uprave naravovarstvenim ciljem. Delavnice smo razširili na vseh 11 občin na območju (medtem ustanovljenega) Krajinskega parka Goričko. Na vsaki občini ali najbližji osnovni šoli smo septembra 2003 pripravili predstavitev, ki je vključevala osnovne podatke o naravnih značilnostih Goričkega in lokalnih posebnostih, poudarila vidro kot značilno predstavnico zavarovanih živalskih vrst s seznama Natura 2000 na Goričkem, njene posebnosti in značilnosti, predvsem pa vzroke, ki jo ogrožajo globalno in lokalno (na konkretnih primerih). Predstavili smo potek dveh zasnovanih naravovarstvenih projektov (donavskega in LIFE–NATURA) in opredelili aktivno vlogo občine/šole pri projektih. Celotna predstavitev je bila naravnana k cilju, promovirati nastajajoče varstveno območje Natura 2000 in ga približati ciljnim skupinam ter prikazati vlogo nastajajočega parka pri varovanju naravnih vrednot.

 

Naslov: POTOK, moj dobri sosed

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Partnerji:

• Limnos d. o. o, podjetje za aplikativno ekologijo
• Gojitveno lovišče Kompas Peskovsi
• Občine na območju Krajinskega parka Goričko (11)

Program financiranja: Donavski regionalni projekt (Danube Regional Project) – Program finančnih podpor za projekte nevladnih organizacij

Trajanje: 2003-2004