V okviru čezmejnega sodelovanja z Madžarsko ob podpori sredstev Phare je na Hodoškem jezeru potekal enoletni projekt Z vidro do čistejših voda. Projekt je prijavila Občina Hodoš, pripravila pa partnerska organizacija Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (s svojo organizacijsko enoto Lutra pannonica v Peskovcih). Poleg sosednje občine Šalovci sta bila čezmejna partnerja projekta še Nacionalni park Őrszeg in WWF Madžarske.
Hodoško jezero (imenovano tudi Dolensko jezero) obsega 5,2 ha površine in je umetnega nastanka. Prvotno je bilo jezero namenjeno zadrževanju visokega vala, zadrževanju vode za namakanje kmetijskih površin, povečanju možnosti za lov na vodno perjad in ekstenzivnemu (turističnemu) ribolovu. Jezero je bilo zgrajeno na naravni zamočvirjeni depresiji kot nadomestilo za vodne površine, izgubljene z melioracijami in komasacijami v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Zaradi onesnaževanja iz zaledja je jezero v evtrofnem stanju, gospodarjenje z njim pa ni definirano. Celotna občina Hodoš leži v Krajinskem parku Goričko, zato ima jezero še posebno pomembno vlogo: kot habitat vidre je primerno za posebno varstveno območje (ki se posredno navezuje na Krajinski park Velika Krka na Madžarskem), kjer živi glavnina vidrine populacije. Z zavarovanjem in sonaravno ureditvijo jezera so bile zagotovljene ustrezne habitatne razmere za evropskega bobra, ki se je vrnil po Krki navzgor v svoje nekdanje habitate. Ugotovitve kažejo, da je v teh krajih na območju Slovenije pred izumrtvijo tudi najdlje preživel (“hod” v madžarskem jeziku pomeni »bober«).
Osrednji namen projekta je bil zagotovitev življenjskega prostora za vidro (Lutra lutra), v Evropi ogroženo in z mednarodnimi konvencijami varovano živalsko vrsto, ki hkrati simbolizira ohranjeno vodno okolje. Urediti in zaščititi smo želeli enega njenih osrednjih habitatov na Goričkem – ekosistem Hodoškega jezera z Dolenskim potokom – ter izdelati strokovne podlage za trajnostno večnamensko uporabo jezera. Pripravili smo popise ključnih rastlinskih in živalskih vrst s posebnim ozirom na redke in ogrožene vrste s seznama Natura 2000. Projekt je vključeval popis onesnaževalcev na prispevnem območju jezera in predlog ustreznih sonaravnih načinov sanacije (zgrajena močvirja, ekoremediacije). Predvideno je bilo okrepljeno sodelovanje obmejnih naravovarstvenih organizacij, ki jih povezuje skupni interes zaščite povodja Velike Krke in njenih naravnih vrednot v okviru trilateralnega krajinskega parka Goričko-Örseg-Raab, ki želi prispevati k izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev na obeh straneh meje o ravnanju z vodo kot ključnim in na Goričkem kritičnim naravnim virom ter jih z naravovarstvenimi akcijami povezati pri ohranjanju skupne naravne dediščine.
Načrtovalci projekta smo si zastavili tudi širše, a nič manj pomembne cilje, ki jih je projekt dosegel posredno. Prvo področje vključuje dvig izobrazbene ravni, boljšo informiranost in ozaveščenost lokalnega prebivalstva, predvsem pa lokalnih upravnih struktur na področju ravnanja z naravnimi vodnimi viri, njihovim varstvom in varstvom naravnih vrednot v okviru Krajinskega parka Goričko. In (ne nazadnje!) ureditev Hodoškega jezera kot sekundarnega habitata vidre, je bila vsaj delna kompenzacija negativnih vplivov, ki jih je povzročila gradnja železniške proge 5. evropskega prometnega koridorja (Puconci-Hodoš-državna meja z Madžarsko) na sladkovodne ekosisteme v porečju Velike Krke.
Naslov: Z vidro do čistejših voda
Prijavitelj: Občina Hodoš
Partnerji:
- LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, OE LUTRA PANNONICA, Peskovci
- Občina Šalovci
- Nacionalni park Örszeg
- WWF Madžarske
Program financiranja: Phare – Sklad za male projekte – čezmejni projekti z Madžarsko (CBC)
Trajanje: od 1. 7. 2003 do 30. 6. 2004