Kategorija: Naravovarstveni projekti

LIFE AQUALUTRA

Najbolj odmaknjena pokrajina v Sloveniji je Prekmurje na skrajnem severovzhodu države, onkraj reke Mure. Njen severni del, ki se začenja na levem bregu reke Ledave in meji na Avstrijo ter Madžarsko, je Goričko. Če je Slovenija kokoš, je Prekmurje njena glava – in Goričko njeni »možgani«. V nedrjih tega gričevnatega sveta, razbrazdanega s potoki in potočki, živi vitalna populacija vidre (Lutra lutra), kraljice voda, ki je predmet naših raziskovanj in ohranitvenih prizadevanj.

Evropska komisija je leta 2004 odobrila financiranje 4-letnega projekta LIFE–NATURA z naslovom Ohranjanje populacije vidre na Goričkem – faza 1 (AQUALUTRA), ki ga je zasnoval Inštitut Lutra, prijavila pa osrednja gorička občina, Gornji Petrovci.

Po doslej zbranih podatkih v Sloveniji sklepamo, da najbolj sklenjena, vitalna populacija evrazijske vidre (Lutra lutra) živi v severovzhodnem delu, na Goričkem. Za ohranjanje vitalne populacije je bistvenega pomena zagotoviti prepustnost habitatnega in migracijskega koridorja čez državno mejo na zahod (v Avstrijo) in na vzhod (na Madžarsko). Največja nevarnost za omenjeni koridor je »črni« koridor, ki ga sestavljajo regionalna cesta in novo zgrajena meddržavna železniška povezava z neposrednimi vplivi na vidrine naravne habitate. Dodatne grožnje so še degradirani habitati zaradi agromelioracijskih del, vključno z regulacijami vodotokov, ki so bile izvedene v zadnjih desetletjih. Načrtovalci in izvajalci posegov pri delih niso dovolj upoštevali ekoloških potreb vidre.

Lutra lutra je tudi krovna vrsta sladkovodnih ekosistemov in lahko s svojim značilnim videzom opravlja pomembno vlogo sporočilne vrste pri ohranjanju sladkovodnih habitatov in življenjskega okolja v najširšem pomenu. Najpomembnejše aktivnosti projekta so bile usmerjene v dve smeri: izboljšanje habitatov vidre na območju Krajinskega parka Goričko in prepustnosti migracijskih koridorjev na skupnem teritoriju Avstrije, Slovenije in Madžarske ter zagotovitev kakovostnih habitatov v »vidrinem centru« v dolini Male Krke, ki teče vzporedno z glavnim koridorjem in kjer je bil predviden informacijski center, učna pot in druge izobraževalne ter ozaveščevalne aktivnosti za obiskovalce.

AKTIVNOSTI:

  • Inventarizacija vidre in njenih habitatov, dodatna inventarizacija flore, favne in habitatnih tipov na projektnem območju.
  • Določanje in evidentiranje »črnih točk« vzdolž migracijskih koridorjev vidre in priprava akcijskega načrta za odpravljanje le-teh.
  • Priprava in uporaba omilitvenih in varovalnih ukrepov na vidrinem migracijskem koridorju.
  • Ocena velikosti populacije vidre v slovenskem delu Trilateralnega parka, njene strukture in razporeditve na projektnem območju z običajnimi metodami za monitoring in z DNA »fingerprinting« določevalno metodo.

Zraven izvedenih aktivnosti je bil namen projekta ohranjanje in povečanje biološke raznovrstnosti sladkovodnih habitatov na projektnem območju, vzpodbuditi lokalne in regionalne odločevalce, da vgradijo varovalne ukrepe za vidro na vse ravni regionalnih razvojnih načrtov, uporabiti vidro kot sporočilno vrsto za ozaveščanje javnosti o pomenu in ekološki vlogi vidre za ohranjanje sladkovodnih ekosistemov in prispevati k okoljski vzgoji v najširšem pomenu ter predstaviti uporabo evropske naravovarstvene in okoljske zakonodaje, vključno s Habitatno direktivo, Okvirno vodno direktivo, evropskim ekološkim omrežjem Natura 2000 in projektom OHNE (Evropska mreža vidrinih habitatov) v vsakdanji praksi. Dosegli smo izboljšanje habitatov in koridorjev, boljše poznavanje vidrine populacije in njenih čezmejnih povezav na projektnem območju, višjo raven ozaveščenosti javnosti glede vidre, njene vloge in pomena za ohranjanje sladkovodnih ekosistemov na lokalni in regionalni ravni ter spremembo predloga pSCI za vidro v SAC območje Natura 2000.

V okviru projekta smo zgradili in odprli tudi Vidrin center z vsemi dejavnostmi, ki zadevajo ohranjanje vrste Lutra lutra in predstavitev ustreznih metod za ohranjanje njenih naravnih habitatov ter pripravili razstavo AQUALUTRA, ki je gostovala na gradovih Bistra, Grad, Bogenšperk in Podsreda, na sedežu Triglavskega nacionalnega parka na Bledu, v zgradbi Občine Lenart, v avli Ministrstva za okolje in prostor, v  rokodelskem centru DUO v Veržeju in na mnogih drugih prizoriščih.

 

Naslov: Ohranjanje populacije vidre (Lutra lutra) na Goričkem – faza 1

Akronim: AQUALUTRA

Prijavitelj: Občina Gornji Petrovci

Partnerji:

  • Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  • Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zootehniko
  • Limnos d. o. o., Podjetje za aplikativno ekologijo
  • Grand, d. o. o., videoprodukcija
  • Občina Puconci
  • Občina Moravske Toplice
  • Občina Kuzma
  • Občina Kobilje
  • Občina Cankova
  • Občina Dobrovnik
  • Občina Rogašovci

Sofinancerji:

  • Evropska komisija
  • Javna agencija za železniški promet
  • Ministrstvo za okolje in prostor

Program financiranja: LIFE

Trajanje: od 1. 11. 2004 do 30. 4. 2009

Hodoško jezero

V okviru čezmejnega sodelovanja z Madžarsko ob podpori sredstev Phare je na Hodoškem jezeru potekal enoletni projekt Z vidro do čistejših voda. Projekt je prijavila Občina Hodoš, pripravila pa partnerska organizacija Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (s svojo organizacijsko enoto Lutra pannonica v Peskovcih). Poleg sosednje občine Šalovci sta bila čezmejna partnerja projekta še Nacionalni park Őrszeg in WWF Madžarske.

Hodoško jezero (imenovano tudi Dolensko jezero) obsega 5,2 ha površine in je umetnega nastanka. Prvotno je bilo jezero namenjeno zadrževanju visokega vala, zadrževanju vode za namakanje kmetijskih površin, povečanju možnosti za lov na vodno perjad in ekstenzivnemu (turističnemu) ribolovu. Jezero je bilo zgrajeno na naravni zamočvirjeni depresiji kot nadomestilo za vodne površine, izgubljene z melioracijami in komasacijami v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Zaradi onesnaževanja iz zaledja je jezero v evtrofnem stanju, gospodarjenje z njim pa ni definirano. Celotna občina Hodoš leži v Krajinskem parku Goričko, zato ima jezero še posebno pomembno vlogo: kot habitat vidre je primerno za posebno varstveno območje (ki se posredno navezuje na Krajinski park Velika Krka na Madžarskem), kjer živi glavnina vidrine populacije. Z zavarovanjem in sonaravno ureditvijo jezera so bile zagotovljene ustrezne habitatne razmere za evropskega bobra, ki se je vrnil po Krki navzgor v svoje nekdanje habitate. Ugotovitve kažejo, da je v teh krajih na območju Slovenije pred izumrtvijo tudi najdlje preživel (“hod” v madžarskem jeziku pomeni »bober«).

Osrednji namen projekta je bil zagotovitev življenjskega prostora za vidro (Lutra lutra), v Evropi ogroženo in z mednarodnimi konvencijami varovano živalsko vrsto, ki hkrati simbolizira ohranjeno vodno okolje. Urediti in zaščititi smo želeli enega njenih osrednjih habitatov na Goričkem – ekosistem Hodoškega jezera z Dolenskim potokom – ter izdelati strokovne podlage za trajnostno večnamensko uporabo jezera. Pripravili smo popise ključnih rastlinskih in živalskih vrst s posebnim ozirom na redke in ogrožene vrste s seznama Natura 2000. Projekt je vključeval popis onesnaževalcev na prispevnem območju jezera in predlog ustreznih sonaravnih načinov sanacije (zgrajena močvirja, ekoremediacije). Predvideno je bilo okrepljeno sodelovanje obmejnih naravovarstvenih organizacij, ki jih povezuje skupni interes zaščite povodja Velike Krke in njenih naravnih vrednot v okviru trilateralnega krajinskega parka Goričko-Örseg-Raab, ki želi prispevati k izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev na obeh straneh meje o ravnanju z vodo kot ključnim in na Goričkem kritičnim naravnim virom ter jih z naravovarstvenimi akcijami povezati pri ohranjanju skupne naravne dediščine.

Načrtovalci projekta smo si zastavili tudi širše, a nič manj pomembne cilje, ki jih je projekt dosegel posredno. Prvo področje vključuje dvig izobrazbene ravni, boljšo informiranost in ozaveščenost lokalnega prebivalstva, predvsem pa lokalnih upravnih struktur na področju ravnanja z naravnimi vodnimi viri, njihovim varstvom in varstvom naravnih vrednot v okviru Krajinskega parka Goričko. In (ne nazadnje!) ureditev Hodoškega jezera kot sekundarnega habitata vidre, je bila vsaj delna kompenzacija negativnih vplivov, ki jih je povzročila gradnja železniške proge 5. evropskega prometnega koridorja (Puconci-Hodoš-državna meja z Madžarsko) na sladkovodne ekosisteme v porečju Velike Krke.

 

Naslov: Z vidro do čistejših voda

Prijavitelj: Občina Hodoš

Partnerji:

  • LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, OE LUTRA PANNONICA, Peskovci
  • Občina Šalovci
  • Nacionalni park Örszeg
  • WWF Madžarske

Program financiranja: Phare – Sklad za male projekte – čezmejni projekti z Madžarsko (CBC)

Trajanje: od 1. 7. 2003 do 30. 6. 2004

POTOK, moj dobri sosed

V letu 2003 je Inštitut Lutra dobil naravovarstveni projekt z naslovom POTOK, moj dobri sosed  (sklop naravovarstvenih aktivnosti v okviru promocije ekološkega omrežja Natura 2000 za vidro na Goričkem). Prvotno so bile aktivnosti sestavljene iz 3 sklopov:

  • javnomnenjske raziskave ciljnih skupin javnosti z anketnim vprašalnikom o poznavanju vidre, odnosa do nje (“human dimensions”) in zavedanju o povezanosti vidre z ohranjenimi vodotoki in drugimi vodnimi in obvodnimi ekosistemi;
  • 3 pilotne delavnice na temo Natura 2000 in vidra na Goričkem;
  • manjši plakat in zloženko za promocijo ohranjenih voda kot naravnih habitatov in racionalno porabo vode.

Zaradi bistveno znižanega sofinanciranja od predlaganega (za izvedbo je bilo dodeljenih le 25 % sredstev), smo lahko izvedli le enega od sklopov, ki je bil po dogovoru pilotne delavnice, za katere smo pripravili predstavitveno zgoščenko. Priprava naravovarstvenih projektov na Goričkem s ciljem izobraževanja in ozaveščanja lokalne javne uprave in različnih ciljnih skupin prebivalstva glede naravnih vrednot in njihovega varstva v institucionalnem okviru Krajinskega parka Goričko in v okviru možnosti, ki jih zagotavlja omrežje Natura 2000, je zahtevala premišljeno in ustrezno metodo pristopa, da smo pridobili naklonjenost lokalne uprave naravovarstvenim ciljem. Delavnice smo razširili na vseh 11 občin na območju (medtem ustanovljenega) Krajinskega parka Goričko. Na vsaki občini ali najbližji osnovni šoli smo septembra 2003 pripravili predstavitev, ki je vključevala osnovne podatke o naravnih značilnostih Goričkega in lokalnih posebnostih, poudarila vidro kot značilno predstavnico zavarovanih živalskih vrst s seznama Natura 2000 na Goričkem, njene posebnosti in značilnosti, predvsem pa vzroke, ki jo ogrožajo globalno in lokalno (na konkretnih primerih). Predstavili smo potek dveh zasnovanih naravovarstvenih projektov (donavskega in LIFE–NATURA) in opredelili aktivno vlogo občine/šole pri projektih. Celotna predstavitev je bila naravnana k cilju, promovirati nastajajoče varstveno območje Natura 2000 in ga približati ciljnim skupinam ter prikazati vlogo nastajajočega parka pri varovanju naravnih vrednot.

 

Naslov: POTOK, moj dobri sosed

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Partnerji:

  • Limnos d. o. o, podjetje za aplikativno ekologijo
  • Gojitveno lovišče Kompas Peskovsi
  • Občine na območju Krajinskega parka Goričko (11)

Program financiranja: Donavski regionalni projekt (Danube Regional Project) – Program finančnih podpor za projekte nevladnih organizacij

Trajanje: 2003-2004