Če ste voznik avtomobila ali to ravnokar postajate, se boste na cesti prej ali slej srečali z neprijetnostmi, ob katerih najraje obrnemo glavo stran ali zamižimo, kar je lahko za volanom usodno. V deževnem zgodnjepomladanskem večeru ste gotovo že zapeljali na moker asfalt, ki je nenadoma postal spolzek – pod kolesi ste začutili tope udarce, za njimi pa so ostajala sploščena trupelca krastač ali žab, ki so svoj svatovski pohod končale na nezavarovanem prehodu. Zanje ni zeber in ne zakona, po katerem bi voznika, ki povozi pešca na prehodu, kaznovali. Le redki prehodi v zadnjih letih doživljajo pomoč prostovoljskih varuhov narave, večina ostaja prepuščenih vesti voznikov, ki je pri nas na nezavidljivo nizki ravni.
Najbolj značilen primer prometnih žrtev je jež, mali simpatični sesalec in vrtnarjev pomočnik, ki ga posebno spomladi in jeseni pogosteje srečujemo na asfaltu, žal, največkrat že mrtvega – najprej nesrečno bodičasto kroglo, kasneje pa vse bolj sploščen in nerazpoznaven krvav madež. Na milijone jih povozijo po vsej Evropi vsako leto! Pa bi se prav lahko številnim nesrečam izognili. Toda jež ne predstavlja nevarnosti ne za avtomobil, ne za potnike – in tudi ne za zavarovalnice. Čeprav ima hitre noge, ne steče proč, ko začuti bližajočo se nevarnost. Preprosto se prihuli k tlom in ugasne pod kolesi … Prav zato smo ježa izbrali za simbol projekta za večjo varnost živali na cesti, ki smo ga izvajali leto in pol s podporo Sklada za NVO iz Švice.
Slovenija je v Evropi ena od »vročih točk« biodiverzitete, kar pomeni, da imamo veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. To se na žalost pozna tudi na cestah, med žrtvami. Leta 2009 npr., se je 11,3 % prometnih nesreč na regionalnih cestah zgodilo zaradi trkov z živalmi oz. divjadjo, kajti v prometni statistiki štejejo le tiste živali, ki na vozilih povzročijo gospodarsko škodo. Statistika tudi pravi, da je v letu 2006 pod kolesi končalo 6481 srn, 232 jelenov in divjih prašičev, 12 medvedov (še 8 jih je povozil vlak), 722 lisic, 321 jazbecev, 254 kun belic, 729 poljskih zajcev. Tudi vidre so med njimi, vsaj 7 na leto. Statistika pa molči o manjših živalih: ježih, vevericah in drugih sesalcih, o dvoživkah in pticah. Samo ugibamo lahko, da gredo te številke v tisoče in deset tisoče … Navsezadnje pa, tudi žuželke so živali. Poglejmo na vetrobransko steklo po daljši vožnji v poletnih večerih! Ugotovljeno je, da je promet skupaj z osvetlitvijo že dodobra zdesetkal populacije žuželk, posebno nočnih.
Bomo še naprej brezbrižni do živali, ki smo jim s prometnicami presekali utečene poti in življenjske prostore, zdaj pa neprostovoljno umirajo na cestah? Prepričani smo, da lahko storimo marsikaj za zmanjšanje števila živalskih žrtev, hkrati pa tudi za varnost voznikov in potnikov, zato smo s projektom vidno opozarjali voznike na živali na cesti. Posebej smo se posvetili začetnikom v avtošolah. Pripravili smo publikacijo z navodili in pomembnimi informacijami za voznike pa veliko ozaveščevalnega gradiva, kot so nalepke, odsevni jopiči in plakati. Tudi vi jih lahko dobite! K sodelovanju smo povabili lovce in lovske družine, Javno agencijo RS za varnost prometa, Ministrstvo za promet, centre varne vožnje, Ministrstvo za okolje in prostor, Veterinarsko upravo RS in vse, ki jim je mar, da živali na cestah ne bodo umirale zaman.
Tudi sami lahko aktivno prispevate k večji varnosti v prometu za živali in ljudi in tako pomembno doprinesete k ohranjanju naše velike biotske pestrosti. Več na spletni strani STOPJEŽ. Srečno pot, ježek!
Naslov: Živali in promet
Akronim: STOPJEŽ
Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Sofinancer: Sklad za nevladne organizacije, Švica
Trajanje: od 1. 1. 2011 do 1. 7. 2012