Vidra na pragu prestolnice

Projekt Vidra na pragu prestolnice je bil primarno naravovarstveno usmerjen. Po skoraj desetletju smo ponovno inventarizirali vidro (Lutra lutra) in njene habitate na Ljubljanskem barju (območju Natura 2000), spremljali primere smrtnosti vidre in dejavnike ogrožanja ter predvideli ukrepe za zmanjšanje ogroženosti populacije. Ker je evropski bober ponovno osvajal nove habitate v Sloveniji, smo v projektu ocenili tudi primernost habitata in poti za ponovno kolonizacijo Ljubljanskega barja za to vrsto. Hkrati smo evidentirali tujerodni vrsti glodavcev (nutrijo, pižmovko) in jih predstavili javnosti.

Ugotovili smo, da vidra naseljuje vse tekoče in večino stoječih voda na Ljubljanskem barju in na območju Polhograjskih dolomitov, ki se geografsko navezujejo na Barje. Razširjenost vidre je bila v primerjavi s stanjem leta 2000 večja, glede na pogostost znakov prisotnosti v naravi smo sklepali tudi na večjo populacijo. Takšno stanje je in še vedno upravičuje status vidre kot kvalifikacijske vrste za območje Natura 2000 Ljubljansko barje in nalaga posebno skrb za njeno ohranjanje.

Čeprav bobri širijo svoj areal v Sloveniji in naseljujejo vse več rek, do Ljubljanice v času projekta še niso prišli. Če načrtovani posegi in gradnje na glavnih vodotokih v Sloveniji (Sava) ne bodo preprečili njihovega širjenja, jih lahko pričakujemo tudi na Ljubljanskem barju. Pižmovke so bile komajda kje zaznavne, nutrije pa so v zadnjih letih »osvojile« Ljubljanico in s svojim pojavljanjem navdušujejo ljubitelje narave; le-ti večinoma niso informirani o tem, za katero žival pravzaprav gre. Zato smo pripravili ozaveščevalna in informativna gradiva za najširšo javnost. Velik del varstva narave namreč temelji na ozaveščanju in informiranju različnih skupin javnosti.

Ker je za izobraževanje potrebno kakovostno gradivo poljudno-izobraževalne in strokovne narave, smo se spomnili na že obstoječo razstavo AQUALUTRA, ki smo jo pripravili v okviru LIFE-NATURA projekta Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem. V sodelovanju z vodstvom Krajinskega parka Ljubljansko barje smo pripravili dva dodatna razstavna panoja: Vidra na pragu prestolnice (z rezultati razširjenosti vidre na Ljubljanskem barju) in Koga lahko presenetimo ob vodi ali kdo lahko preseneti nas …? (razlikovanje semiakvatičnih vrst sesalcev, ki jih lahko srečamo na Ljubljanskem barju).

Razstava Aqualutra je bila po odprtju na Gradu na Goričkem povabljena na gostovanje v Tehniški muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki. Z lepo kulturno prireditvijo smo jo slovesno odprli 18. maja 2009, na svetovni dan muzejev. V kulturno-zgodovinskem okolju srednjeveškega gradu je razstava zaživela na prav poseben način, saj je Bistra znana lokacija, kjer se vidra stalno pojavlja in kjer smo obiskovalcem lahko »v živo« pokazali tudi sveže znake njene navzočnosti. Po podatkih TMS si je v času gostovanja razstave o vidri muzej (torej tudi razstavo o vidri) ogledalo 14.126 obiskovalcev. Pripravili in izvedli smo tudi delavnico za osnovnošolce. Razstava je bila v Bistri odprta do 10. septembra, ko smo jo prenesli v nov center Aqualutra v Križevcih na Goričkem. Skupaj z vidrinim centrom (zgrajenim iz projekta LIFE) smo jo ponovno odprli 12. septembra 2009.

 

Naslov:  Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemov

Akronim: Vidra na pragu prestolnice

Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Sofinancer: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 2009