Več kot petdeset znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov s področij biologije, ekologije in naravovarstva, družboslovja ter predstavnikov naravovarstvenih organizacij je danes na pristojne državne organe – Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado RS, na poslance, na parlamentarne in zunajparlamentarne stranke ter parlamentarne odbore naslovilo poziv za ohranitev reke Save brez (novih) hidroelektrarn.

Poziv je namenjen odločevalcem, naj najdaljše slovenske reke, reke Save, njenih z Naturo 2000 varovanih odsekov ter edinstvenih živalskih in rastlinskih habitatov ne uničijo s trajnimi, megalomanskimi hidroenergetskimi objekti, pač pa naj – nasprotno –  vse napore usmerijo v zaščito naravnega rečnega ekosistema in ohranitev bogate biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prihodnost.

Vlada je 9. decembra 2020 sprejela odločbo, s katero je nosilcem posega v naravo dovolila prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave za HE Mokrice na spodnji Savi. Poleg tega je jeseni 2020 prižgala zeleno luč za zajezitev srednje Save, kjer je od Tacna do Suhadola načrtovana veriga kar desetih novih velikih hidroelektrarn. Uresničitev tega nadvse invazivnega investicijskega načrta pomeni uničenje reke Save in njenega ekosistema na celotnem odseku od Mavčič do državne meje (s pričakovanimi čezmejnimi vplivi), kar ni in ne more biti nacionalni interes Slovenije. Tudi povečana poraba električne energije nikakor ne opravičuje uničenja rečnih ekosistemov, saj so ukrepi za zmanjšanje porabe energije nezadostni ali zanemarjeni.

Uresničitev investicijskega načrta na Savi bi bila usodna za številne živalske vrste, zlasti ribe. Samo na območju srednje Save živi dobra tretjina ribjih vrst Slovenije, v porečju Save pa kar 26 vrst rib, ki za preživetje potrebujejo hitro-tekoče vode; za 12 vrst so migracije ključnega pomena, saj v različnih življenjskih fazah potrebujejo različne habitate, ki jih lahko zagotavlja le neprekinjen habitatni koridor, torej reka brez pregrad in jezov. Izpostavljamo zgolj sulca, ki sodi med ogrožene in zavarovane evropske vrste, katere najbolj vitalna populacija jugovzhodne Evrope živi ravno na območju srednje Save – prav tam, kjer je načrtovana veriga hidroelektrarn. Z izgradnjo visokih pregrad na Savi bi sulec s tega območja najverjetneje povsem izginil.

Hidroelektrarne predstavljajo trajno (in nikakor trajnostno!) spremembo tekočega vodnega ekosistema – spremembo, ki ima nepredvidljiv in nevaren vpliv na vire pitnih voda. Ob izgradnji desetih HE na srednji Savi bi veriga akumulacijskih jezer prinesla akumulacijo nevarnih snovi in grožnjo oskrbi z vodo znatnega dela države, predvsem prebivalstva Ljubljane, ki se oskrbuje s kakovostno pitno vodo s savskega proda na severnem delu Ljubljanske kotline. »Govorjenje o zeleni energiji iz hidroelektrarn je z vidika ekosistemov in narave popoln nesmisel. Ne gre za nikakršno zeleno energijo, razen seveda, če govorimo o zeleni barvi evtrofiziranih akumulacij … Vprašati se moramo, ali smo kot družba že toliko zreli, da prenehamo ugotavljati, kakšne odpustke v obliki omilitvenih, izravnalnih ukrepov in nadomestnih habitatov si lahko privoščimo, da lahko neko naravno vrednoto uničimo. Če reko pregradimo, reke ni več. Konec. Po svetu že podirajo jezove na rekah, mi pa bi ves čas nekaj gradili!« opozarja prof. dr. Mihael J. Toman, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, prvopodpisani pod poziv za ohranitev reke Save brez hidroelektrarn.

Raziskave v Evropi in po svetu nesporno potrjujejo daljnosežne škodljive posledice zajezitve rek, zato je gradnja hidroelektrarn v sedanjem času družbeno in okoljsko nesprejemljiva. Načrtovana pozidava reke Save, njenih še zadnjih neprizadetih in ohranjenih območij,  je v nasprotju z evropskim Zelenim dogovorom, ki zaradi nujne zaščite biotske raznovrstnosti in obnove degradiranih ekosistemov kot cilj do leta 2050 postavlja povrnitev najmanj 25 tisoč kilometrov rek EU v stanje pred njihovo regulacijo.

V tem duhu podpisniki pobude pozivajo odločevalce – v prvi vrsti vlado RS, da se v nacionalnemu energetskem programu odreče nadaljnji gradnji novih hidroelektrarn na slovenskih rekah, še posebej v ohranjenem rečnem delu srednje Save.

Zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom COVID-19 je Vidrin center AQUALUTRA v Križevcih na Goričkem do nadaljnjega zaprt za javnost. Prosimo, spremljajte naša obvestila še naprej!

Vam je mar za slovensko naravo in proste, žive reke? Vabljeni, da se nam v soboto, 27. junija 2020 pridružite na izjemno pomembnem dogodku v tem za varstvo narave prelomnem letu!

Več na: https://balkanriverdefence.org/za-naravo-ob-savo/?fbclid=IwAR3LZdP68m7U7mPzqiaQ6CXgNgyZhj76RfQqOPQdgYsjpx9VLwVjhC6tjVM

Spoštovani obiskovalci!

Vidrin center je do nadaljnjega preventivno ZAPRT za javnost. Hvala za vaše razumevanje.

Inštitut LUTRA

Kmalu bo na sporedu nova epizoda serij dokumentarnih in izobraževalnih oddaj BIOTOPI, ki jih ne smete zamuditi! Druga oddaja se ustavi na Goričkem, v pragozdu in ob reki Savi. Vabljeni k ogledu! 

Ob svetovnem dnevu mokrišč velja opozoriti na prav posebna mokrišča – to so reke. Tekoče vode niso le »tekoča energija«, kot razmišljajo energetiki in gospodarstveniki, temveč so dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, med njimi tudi takim, ki jim že preti izumrtje. Reke imajo v naravi številne nenadomestljive funkcije, toda le, dokler prosto tečejo. Če reko pregradimo, začne umirati; če jo pregradimo večkrat, umira na obroke, vendar zanesljivo. Zato je pomembno, da se opredelimo do Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN), ki je ravnokar v javni razpravi (do 16. februarja) in rečemo NE hidroelektrarnam na naši največji reki SAVI. Profesorji, strokovnjaki in biologi, ki vemo, kaj pomeni reka, smo to že naredili v Pozivu proti HE na Savi. Preberite in podpišite ga še vi! Svoj podpis pošljite na e-naslov Inštituta LUTRA: info@lutra.si.

Septembra letos je minilo desetletje od odprtja Vidrinega turistično-informacijskega centra AQUALUTRA v Križevcih na Goričkem. Center je bil eden najvidnejših rezultatov projekta LIFE AQUALUTRA (2004-2009), ki je bil okvir za raziskovanje vidrine populacije na Goričkem in izobraževanje različnih skupin javnosti o ravnanju s celinskimi vodnimi ekosistemi – vidrinim habitatom.

Vse od tedaj si sodelavke in sodelavci Inštituta LUTRA, nevladne organizacije, ki upravlja z Vidrinim centrom, prizadevamo, da center živi, da ima reden delovni čas, ko sprejema obiskovalce (a jih sprejme tudi zunaj tega časa), da je okolica urejena (a spet ne preveč) in da se vedno nekaj dogaja (pogosto tudi več stvari hkrati). Vse svoje moči usmerjamo v pridobivanje novih naravovarstvenih projektov. In domala v vsakem projektu najde Vidrin center svoj prostor. Zato ga nenehno nadgrajujemo in dejavnosti dopolnjujemo z novimi. Razmišljamo globalno in delujemo lokalno.

Projekt v smeri nadgradnje Vidrinega centra in izobraževanja za trajnosten način življenja je bil tudi VSI ODTENKI ZELENE (VSEZELENO), ki ga je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor (2018-2019). V razmerah, ko podnebne spremembe postajajo vse bolj očitne in vse bolj vplivajo na naše življenje, smo želeli doseči boljše poznavanje okoljske problematike, večje zavedanje o potrebnosti spremembe našega odnosa do narave in naravnih virov tukaj in zdaj ter s primeri dobre prakse pokazati, da je še mogoče obrniti trende razvoja v pravo smer. Kaj smo torej naredili?

Tuji in domači izletniki, ki se potepajo po Krajinskem parku Goričko, gostje Moravskih toplic in naključni obiskovalci bodo zdaj lažje našli Vidrin center, skrit v zelenju na robu gozda. Postavili smo namreč nove, velike in jasne usmerjevalne table na regionalni in na lokalnih cestah. Tisti, ki jim je center predaleč, lahko obiščejo spletno stran Inštituta LUTRA in si v aplikacijah, opremljenih z najnovejšimi spoznanji, izračunajo svoj vodni in ogljični odtis. Ko bodo spoznali, da je za skodelico kave potrebnih 140 litrov (virtualne) vode, se bodo morda raje odločili za čaj, saj prihranimo kar 110 litrov vode! Morda pa se bodo odločili tudi za obisk Vidrinega centra, še posebej, če bodo na poti obiskali EXPANO – Vrata v Pomurje; tam smo v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota namreč uredili vidrin kotiček z video predstavitvijo življenja vider in vabilom v Vidrin center.

Namige in predloge za varčno in pametno ravnanje z vodo in energijo lahko obiskovalci Vidrinega centra spoznajo na informacijskih tablah, ki so dostopne na prostem tudi takrat, ko center ni odprt. Prav tako si lahko podrobno ogledajo razkošen, domiseln »hotel za žuželke« (in, seveda, njegove goste) ter dobijo navdih za postavitev česa podobnega na domačem vrtu.

Žuželke, ki za razvoj potrebujejo vodo, pa so našle primerno bivališče v vrtnem bazenu, ki smo ga postavili in uredili za Waldna, vidrinega mladiča, ki je v našem centru lansko pomlad našel nadomestni dom. Pozimi je odšel v neznano, a bazen so naselile druge rastline in živali. Vse poletje in jesen smo opazovali samico kačjega pastirja, ki je vztrajno krožila nad bazenčkom in odganjala vsiljivce; varovala je namreč prostor, kamor je odložila jajčeca.

Če želimo do leta 2050 doseči obvezo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990, moramo vsi in vsak posebej prevzeti odgovornost za zmanjševanje ogljičnega odtisa svojega vsakdana. Največje spremembe si obetamo od državljanov sveta, ki še sedijo v klopeh osnovnih in srednjih šol. Zato njim v naših projektih namenjamo največ pozornosti. V izobraževalne dejavnosti projekta VSEZELENO smo vključili 12 osnovnih šol in 4 srednje šole; zanje smo pripravili učne liste in kar 48 delavnic, ki jih je skupaj obiskalo skoraj tisoč otrok. Če bi država oz. šolsko ministrstvo pokazalo več razumevanja za takšne neformalne oblike izobraževanja in ne bi bilo potrebna finančna udeležba staršev, bi jih bilo še veliko več… Iz navdušenega sodelovanja mladega rodu na delavnicah in vodenih ogledih narave pa vendarle lahko upamo na prihodnost, ko bodo naravne vrednote dobile tudi pravo ekonomsko vrednost in varstvo narave ne bo le nepotreben »strošek«. Zato ostaja izobraževanje za trajnostni razvoj in ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti, posebej mladine, ključnega pomena – tudi v naših prihodnjih projektih.

Marjana Hönigsfeld Adamič

Inštitut LUTRA