KAJ POČNEMO V INFORMACIJSKEM CENTRU AQUALUTRA IN KAKO SE UČIMO V VIDRINI UČILNICI V NARAVI

Poleg dragocenih spoznanj o populaciji vidre na Goričkem je najvidnejši rezultat projekta LIFE, ki je trajal od leta 2004 do 2009, zrastel v Križevcih: Vidrin informacijski center AQUALUTRA. Center prevzema nadaljevanje strokovnih in raziskovalnih nalog, ki smo jih zastavili v okviru projekta LIFE: spremljanje (monitoring) vidrine populacije na zavarovanih območjih, posebno v Krajinskem parku Goričko, ugotavljanje vzrokov ogroženosti in načrtovanje odpravljanja le-teh, čezmejno sodelovanje; spremljali bomo tudi širjenje vidrine populacije na nezavarovana območja, kajti vidra je ogrožena in zavarovana vrsta povsod, ne le na določenih območjih. Najpomembnejša naloga Vidrinega centra pa je izobraževanje, informiranje in ozaveščanje o celovitem ohranjanju narave s poudarkom na vodah, o čemer vidra pripoveduje različnim ciljnim skupinam, od najmlajših in šolarjev do obiskovalcev panonskih termalnih kopališč ter Krajinskega parka Goričko.

Center AQUALUTRA je zasnovan v obliki dveh paviljonov – dveh vidrinih tačk, simbolno umeščenih med gozd in vodo, med dva ekosistema, ki sta za vidrino preživetje ključna. Prva, že zgrajena tačka je namenjena javnosti, obiskovalcem, druga raziskovalcem in gostom – vendar bo morala druga, žal, še nekoliko počakati. Ker želimo pokazati odgovoren odnos do narave, smo za gradnjo izbrali pretežno naravne materiale, med njimi tradicionalne, kot so les, glina, slama. Prizadevali smo si ne le, da vsi materiali izvirajo iz Slovenije, temveč smo jih skušali najti tudi čim bliže našemu centru – tudi to je prispevek k varovanju okolja, ki ga globalni transport vsak dan močneje obremenjuje.

Za svetlo notranjost paviljona smo dve tretjini oboda paviljona zasteklili z energetsko varčnimi stekli. Streha je ravna, pokrita z lesom, sčasoma jo bomo skušali zasaditi in ozeleniti. Stolpič v zadnjem delu paviljona pokriva opečna kritina, skozenj lahko dostopamo na streho. Le nad leseno teraso, ki v obliki plavalne kožice obkroža stavbo (tačko), je streha steklena, da lahko izkoriščamo dnevno svetlobo. Zgradba je karseda varčna tako glede energije kot vode; zato bomo v največji meri izkoriščali tudi deževnico in to javnosti tudi pokazali. Komunalna voda se zbira v triprekatni greznici in nato odteka prek rastlinske čistilne naprave; želimo, da bo center zapustila popolnoma čista, pripravljena za ponovno uporabo. Zgradbo ogrevamo s toplotno črpalko zrak-voda (talno ogrevanje). Divje živali kot polhi, kune, sove in druge ptice, veverice in netopirji, celo sršeni so dobrodošli gostje. Za vsako se najde kotiček v »loncu Mojce Pokrajculje«.

V projektu LIFE začete izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti smo dopolnili v projektu Sklada za nevladne organizacije Finančnega mehanizma EGP in Norveškega Finančnega mehanizma. Nevsiljivo smo opremili »vidrino vodno učno pot« (le z eno trojno tablo), pripravili pletene »Vidrine kovčke skrivnosti« z didaktičnimi pripomočki in izobraževalnimi vsebinami, ki jih je mogoče rekombinirati glede na zahtevnost in vrsto ciljne skupine, pripravili materiale (delovne liste, pobarvanke), učila in didaktične igre za izvedbo naravovarstvenih delavnic za šolske skupine ter pripravili idejne načrte za vrsto interaktivnih komunikacijskih objektov na prostem za interpretacijo narave na izviren in dinamičen način. Nekatere lesene objekte smo s pomočjo prostovoljcev že postavili in dobro služijo svojemu namenu.
V svoje delo vključujemo lokalne mojstre in gostinske ponudnike, zelo dobro pa sodelujemo tudi z zadrugo za razvoj podeželja Pomelaj, ki izobražuje in v delo vključuje ekonomsko šibke socialne skupine (predvsem ženske) na osnovi pravične trgovine. Iz ličja domače sorte koruze (trdinke) so nam izdelali lepe in uporabne izobraževalne zabojčke in druge uporabne izdelke.

Območje Krajinskega parka Goričko je kot življenjski prostor najštevilčnejše in najbolj vitalne populacije vidre v Sloveniji postalo posebno varstveno območje (z vidro kot kvalifikacijsko vrsto), vključeno v skupno evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Populacijo vidre pa si Goričko deli z zavarovanima območjema – parkoma na Madžarskem in v Avstriji. Zato je vidra pomembna naravovarstvena in hkrati simbolna vrednota, ki povezuje vse tri dele Trideželnega krajinskega parka Őrség-Raab-Goričko.

V centru si je mogoče ogledati razstavo AQUALUTRA – Vidra, kraljica voda, ki jo je pripravil Inštitut LUTRA v okviru projekta LIFE, dopolnil pa z rezultati projekta Vidra na pragu prestolnice (Mestna občina Ljubljana). V okviru projekta s podporo norveškega finančnega mehanizma smo izdelali dvojnik razstave (z dopolnitvijo rezultatov projekta LIFE) in mu dodali nov pano za promocijo centra Aqualutra. Razstava vključuje tudi dermoplastične preparate družine kun (Mustelidae), torej vidre in njenega sorodstva. Vse predstavljene živali so bile žrtve prometa, kar je posebej poudarjeno na spremljevalnem listu vsakega preparata (pripisana je vrsta živali in označeno natančno mesto povoza ter opisan vzrok smrti). Namen je poudariti nevarnost, ki so ji izpostavljene živali v prometu in opozoriti voznike na večjo previdnost. Temu je bil namenjen projekt Promet in živali (STOPJEŽ), ki ga je Inštitut LUTRA izvajal s podporo švicarskega mehanizma za nevladne organizacije do julija 2012. Tudi živali so namreč neprostovoljni udeleženci v prometu, saj smo pri načrtovanju prometne infrastrukture pogosto spregledali njihove tradicionalne poti.

Kaj ponuja center Aqualutra obiskovalcem

Interpretacija narave na Vidrini učni poti ob Centru AQUALTURA

Fotogalerija