Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil
bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta
pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih
naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi
v Slovenijo. Na tej poti uspešno premaguje različne ovire v kulturni krajini in
celo rečne pregrade, a veliko težje se spoprijema z ovirami v človekovem sebičnem
prepričanju, da je narava neizčrpen vir dobrin in da jo lahko neovirano
prilagajamo svojim potrebam in željam. Tudi bober prilagaja vodni prostor
svojim potrebam, a ga hkrati ohranja in bogati tudi za druge vrste – in za
ljudi: povečuje biotsko pestrost in ekosistemske storitve celinskih voda. Obglodana
drevesa, odgriznjeno koruzno steblo ali zamašen cevni prepust so le nepomemben
davek za sonaravno prilagajanje podnebnim spremembam.
Ponovna naselitev bobrov v Posavini na Hrvaškem pred 24
leti je štela 85 živali. Danes šteje populacija največjega evropskega glodavca
več kot 10.000 živali; razširila se je po vsej Hrvaški in delih Bosne in
Hercegovine, Srbije, Avstrije ter Madžarske. Tudi v Slovenijo so bobri priplavali
po Savi, Muri, Dravi, Kolpi – s Hrvaške. V obeh državah danes govorimo o
ugodnem stanju bobrove populacije. Zato smo se v projektu LIFE BOBER povezali z
dvema hrvaškima partnerjema: Gozdarsko fakulteto Univerze v Zagrebu, ki je
zaslužna za naseljevanje bobrov, in Muzejem Ivanič Grada, mesteca, v bližini
katerega so bili izpuščeni v naravo in ki je posvojilo bobre tako močno, da so
prepletli vse javno življenje; mestece je odličen vzor za novo sobivanje ljudi z
bobrom.
Bober se vrača v močno spremenjeno življenjsko okolje: v zadnjem
stoletju smo v Evropi uspeli uničiti med 50 in 90 % mokrišč; samo za nove
kmetijske površine smo osušili 377.000 km2 različnih mokrišč, zato že
pogrešamo ekosistemske usluge teh dragocenih habitatov, še posebej v času podnebnih
sprememb, ki jih že močno občutimo. Kako bomo zadrževali vodo v krajini in jo
čistili različnih škodljivih in strupenih snovi, s katerimi jo obremenjuje naša
civilizacija? Kako bomo preprečevali ali vsaj zmanjševali poplave in erozijo,
ustvarjali ponore CO2, kako bomo preprečili izgubljanje
biodiverzitete vodnih okolij? Pri teh zahtevnih nalogah nam lahko pomaga bober,
vendar ga moramo najprej spoznati in razumeti, kar je eden od ciljev projekta.
Vrednost ekosistemskih storitev, ki nam jih zagotavljajo mokrišča, strokovnjaki
ocenjujejo na najmanj 16.000 €/ha/leto. Mokrišča, ki jih ustvari ali vzdržuje
bober, imajo lokalno lahko še precej višjo vrednost; 150 kvadratnih kilometrov
mokrišč zmore prečistiti kar 32 milijonov m3
vode na leto, vsa ta mokrišča pa lahko brezplačno vzdržuje in dograjuje vojska 100.000
ekosistemskih inženirjev – bobrov. V projektu bomo s pomočjo partnerja,
Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer imajo veliko izkušenj z modeliranjem, ocenili
vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev ter izdelali model potencialnega
širjenja bobrove populacije. Kje so njene naravne meje?
Izobraževalne in ozaveščevalne naloge, ki smo si jih
zastavili v projektu, bomo skušali čim bolj oddaljiti od utilitaristične
presoje o koristih in škodi, ki jo lahko imamo od določene živalske vrste.
Razmišljanje o naravnih vplivih, ki jih ima bober s svojim ključnim inženirskim
delovanjem v vodnih ekosistemih, bomo delili z najširšo javnostjo, predvsem pa
ga bomo usmerili na ciljne skupine, ki imajo največ opravka z bobrom: kmete,
gozdarje, lastnike zemljišč, upravljavce voda, ribiče in lovce, vplivati pa bomo
skušali tudi na kmetijsko, vodarsko in sploh okoljske politike. V tej luči bomo
prevetrili tudi sistem ocenjevanja »škode« divjih živalskih vrst in s tem
povezanega plačevanja odškodnine. Zahtevki za izplačilo škode, ki naj bi jo
povzročil bober, so namreč v Sloveniji iz leta v leto višji. Nam bo tudi bober,
ki smo ga pripeljali na rob izumrtja in mu uničili večino njegovega življenjskega
prostora, izstavil račun za povzročeno škodo? Kdaj bomo ugotovili, da smo s
takim ravnanjem največjo škodo povzročili sebi in da nam jo bober lahko pomaga
popraviti?
Ne da bi vedel, se bober pri svojem delovanju v vodnem
okolju ravna po evropskih okoljskih smernicah in prispeva k njihovim ciljem: Habitatni
smernici, Okvirni vodni smernici, Smernici o poplavah, Nitratni smernici, Smernici
o pitni vodi, Smernici o okoljski odgovornosti …, pomembno pa prispeva tudi k
ciljem Strategije EU za biotsko pestrost in ukrepa v smeri prilagajanja
podnebnim spremembam.
Skrajni čas je torej, da se ljudje prilagodimo
spremembam, ki jih v vodno okolje prinaša bober, in ne obratno. Zato projekt
LIFE BEAVER pozdravlja bobrovo vrnitev. Partnerji se bomo potrudili, da bodo povratnika
sprejeli tudi prebivalci ob vodah v Sloveniji in na Hrvaškem. Veseli pa bomo,
če bomo dosežke projekta lahko prenesli tudi v vse, predvsem sosednje dežele,
kjer bober živi ali kamor se po naravni poti lahko v prihodnosti še vrne.
Akronim projekta: LIFE BEAVER
Številka projekta: LIFE19 GIE/SI/001111
Leto razpisa projekta: 2019
Prednostno področje: Okoljsko upravljanje in informiranje
Naslov projekta (ANG): LIFE with the beaver, wetlands and climate change
Naslov projekta (SI): Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami.
Naslov projekta (HR): Živjeti sa dabrom, vlažnim staništima i klimatskim promjenama
Začetek projekta: 1. 9. 2020
Zaključek projekta: 31. 8. 2024
Spletna stran projekta: https://life-beaver.eu
FB profil projekta: https://www.facebook.com/LIFEAquaviva
Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (SI)
Partnerji: Sveučilište u Zagrebu – Šumarski fakultet (HR), Gozdarski inštitut Slovenije (SI), Muzej Ivanić – Grada (HR)
Vrednost projekta: 913,861 € (100 %)
Projektna vrednost slovenskih partnerjev: 637.262,00 € (70 % projekta)
Projektna vrednost hrvaških partnerjev: 276.599,00 € (30% projekta)
Prispevek Evropske komisije: 491.647 € (53,80 %)
Predvideno sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor (SI): 124.893,00 € (19,60% deleža slovenskih partnerjev)
Lasten vložek partnerjev (ob sofinanciranju MOP): 297.321,00 € (32,53 %)
Lasten vložek partnerjev (brez sofinanciranja MOP): 422.214,00 € (46,20 %)