Inštitut Lutra je v obdobju 2011/2014 pripravil novi LIFE projekt, tokrat komunikacijske in informativne narave. Njegov osrednji cilj je bil promocija biodiverzitete celinskih vodnih ekosistemov in njeno ohranjanje. Pri tem nam je pomagala vidra, karizmatična predstavnica vodnega življenja, ki javnosti sporoča, da je voda najdragocenejši naravni vir na planetu; pomembna pa ni le za človeka, temveč tudi za vse druge žive organizme, posebno tiste, katerim je tudi življenjsko okolje.
Projekt je temeljil na številnih raziskavah v Evropi, ki dokazujejo, da smo kljub razglašenemu letu biodiverzitete (2010) in zdaj že desetletju biodiverzitete (2010–2020) precej neuspešni pri njenem ohranjanju. Bo morda potrebno stoletje biodiverzitete, da se bo upadanje zaradi številnih človekovih vplivov umirilo? Morda celo več, kajti nevarnosti, ki povzročajo izgubo biodiverzitete vodnih ekosistemov, še naraščajo: ljudje prispevamo več dušika v ekosisteme kot vsi drugi naravni procesi skupaj, naravne vire vse bolj in še vedno izkoriščamo na netrajnosten način, invazivne tujerodne vrste ogrožajo avtohtone itn. Samo 18 % vodotokov v Sloveniji je v dobrem eko-morfološkem stanju, vsi ostali so bolj ali manj spremenjeni, kar močno vpliva na biodiverziteto, ki je v vodnem okolju še bolj ranljiva.
Eurobarometer je pokazal, da Evropejci še vedno slabo razumemo grožnje vodnim ekosistemom in izgubo biodiverzitete. Čeprav se Slovenija ni odrezala veliko slabše od evropskega povprečja, so bili vendarle leta 2007 Slovenci za 6 % bolje obveščeni o upadanju biodiverzitete kot leta 2010, kar je še vedno zaskrbljujoče; tudi izgubljanje biodiverzitete so leta 2007 v Evropi jemali za 9 % resneje kot tri leta kasneje. Obveščenost o Naturi 2000 in njenem pomenu sicer narašča, a še vedno le 26 % prebivalstva ve, kaj je to.
Projekt LIFE AQUAVIVA si je zastavil ambiciozen cilj, da bo trend zavedanja o pomenu biodiverzitete vodnih ekosistemov za življenje na planetu v Sloveniji obrnil v pozitivno smer. Za doseganje tega cilja so potrebne obširne, dobro zastavljene javne kampanje in inovativni pristopi; pri tem nam je pomagal projektni partner, oglaševalsko podjetje HOPA iz Maribora. Ker pa gre ohranjanje vodnih ekosistemov in razumno izkoriščanje ekosistemskih uslug vštric z zahtevami evropske Okvirne vodne smernice in celostnega upravljanja po porečjih, ki ga le-ta predvideva, smo z dejavnostmi projekta podprli tudi partnerja Inštitut za vode RS, ki ima nalogo, da integrirano upravljanje po porečjih pripelje v prakso. Prav biodiverziteta, raznovrstnost vodnega življenja, je namreč tisti element, ki je pri upravljanju z vodami največkrat prezrt. To je projekt skušal popraviti, saj je ravno na primerih živali, kot so nekatere ribje vrste ali vidra, mogoče dobro ponazoriti bistvo upravljanja s celotnim porečjem.
Pomembno vprašanje, ki se ga je lotil projekt LIFE AQUAVIVA, je tudi vsakdanja raba in poraba vode. Je bolj priporočljivo in manj obremenjujoče za okolje pitje ustekleničene vode ali vode iz pipe? V kakšni zvezi je pitna voda z ohranjenimi vodnimi ekosistemi? Količina odpadnih voda še vedno narašča in se pomanjkljivo ali sploh neočiščena steka v potoke in reke. V Sloveniji smo bili leta 2007 med 14 evropskimi državami na 4. mestu po porabi vode na prebivalca. Veliko večino stranišč še vedno izpiramo s pitno vodo …
Projekt LIFE10 INF/SI/000135, ki je bil v celoti vreden 548.141 €, je podprla Evropska komisija z 235.314 € (43 % upravičenih stroškov), sofinancirala pa sta ga tudi Ministrstvo za okolje in prostor (20 %) in Holding Slovenske elektrarne (18 %). Preostali denar so prispevali partnerji (med 4 in 8 %).
Naslov: Živa voda – od biodiverzitete do pipe
Akronim: AQUAVIVA
Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Partnerji:
- HOPA (House of Printing & Advertising)
- Inštitut za vode RS
Sofinancerji:
- Evropska komisija
- Ministrstvo za okolje in prostor
- Holding Slovenske elektrarne
Program financiranja: LIFE+
Trajanje: od 1. 9. 2011 do 31. 8. 2014
Spletna stran projekta: http://aquaviva.si/