Evropski bober (Castor fiber) je v Sloveniji avtohtona vrsta, ki je do nedavnega veljala za izumrlo. Bobra so leta 1996 ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je razširil tudi v Slovenijo. Danes ga v Sloveniji najdemo v porečju Save, Drave in Mure. Kot izključno rastlinojeda vrsta je njegova prisotnost odvisna tudi od zadostne količine hrane v okolju. Hrani se z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Poleti bober uživa skoraj izključno zelišča. V okolju, kjer zelišč ni pa se vse leto hrani z lesnimi rastlinami, od katerih uživa lubje, poganjke in listje. V bobrovi prehrani so zabeležili najmanj 80 drevesnih in 149 zeliščnih vrst, po dosedanjih podatkih pa se ne prehranjuje z nobeno od invazivnih vrst rodu dresnik (Fallopia spp.), prisotne v Sloveniji. Najpogosteje uživa vrste iz rodov topol (Populus), vrba (Salix), jelša (Alnus) in hrast (Quercus). Zelo priljubljena je vrba, ki pa je siromašna z nekaterimi mikroelementi (natrij, fosfor, dušik), zato bober potrebuje pestrejšo hrano. Zastopanost posameznih vrst v prehrani je navadno odvisna od njihove razpoložljivosti v okolju.
Negativni vpliv invazivnih tujih vrst je potrjen za avtohtone rastlinske vrste, nevretenčarje ter tudi za vidro in bobra. Njihovo intenzivno širjenje in razrast najpogosteje opazimo ob rekah in potokih, saj je zaradi človekove dejavnosti in neprimernih posegov naravna obrežna drevesna in grmovna vegetacija velikokrat odstranjena. To so za invazivne tujerodne rastline več kot idealni pogoji za naselitev in razrast, pa tudi njihovo razširjanje s pomočjo vodnega toka je ob vodotokih zelo hitro. Zaradi obsežnih območij, ki jih preraščajo tujerodne invazivne vrste, je onemogočena rast avtohtonim vrstam in rečni bregovi so ponekod postali monokulture predvsem japonskega dresnika (Fallopia japonica), ki je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Uspeva na različnih tipih prsti, tako zakisani kot tudi bazični prsti, najdemo pa ga tudi na nekoliko slanih tleh. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji pa tudi polsenca, ga srečamo tudi na zasenčenih delih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Zlasti ob vodah Evrope in Severne Amerike tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Del biotske pestrosti pri nas je tudi bober, ki je nekoč že naseljeval Ljubljansko barje. Da bi bobri lahko ponovno zaživeli tudi na Ljubljanskem barju, potrebujejo dovolj primerne hrane, ki jo nudi obrežni pas. Zagotavljanje ustrezne sestave drevesnih in grmovnih vrst je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje te vrste sesalca na slovenskih tleh.
Namen projekta je bil s prenosom dobrih praks pilotno pokazati ustrezno in uspešno odstranjevanje invazivne vrste dresnik ((Fallopia comp.) iz sect. Reynoutria), spremljanje uspešnosti ukrepov treh različnih metod odstranjevanja in ponovna zagotovitev naravne obrežne zarasti na območjih odstranjevanja (vzpostavitev ustreznih habitatov za vidro in bobra ter druge avtohtone živalske in rastlinske vrste). Samo odstranjevanje je namreč izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi sposobnosti njegove regeneracije že iz majhnih koščkov korenike. Fizično odstranjevanje rastline zahteva veliko mero vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se sicer lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno v manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja.
V okviru projekta smo pripravili tudi predavanje na sejmu Narava–zdravje, kjer smo predstavili problematiko dresnikov za naravo, okolje in človeka, različne metode omejevanja (mehanske, kemične, biološke) in njihove slabosti ter prednosti, predvsem pa naše izkušnje ter rezultate odstranjevanja dresnika v letu 2012.
Naslov projekta: Odstranjevanje invazivnih vrst na nabrežjih reke Ljubljanice in zagotavljanje ustreznosti habitata za bobra
Akronim: Bober, vrni se na Barje!
Prijavitelj: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Sofinancer: Mestna občina Ljubljana
Trajanje: 2013