Septembra letos je minilo desetletje od odprtja Vidrinega turistično-informacijskega centra AQUALUTRA v Križevcih na Goričkem. Center je bil eden najvidnejših rezultatov projekta LIFE AQUALUTRA (2004-2009), ki je bil okvir za raziskovanje vidrine populacije na Goričkem in izobraževanje različnih skupin javnosti o ravnanju s celinskimi vodnimi ekosistemi – vidrinim habitatom.
Vse od tedaj si sodelavke in sodelavci Inštituta LUTRA, nevladne organizacije, ki upravlja z Vidrinim centrom, prizadevamo, da center živi, da ima reden delovni čas, ko sprejema obiskovalce (a jih sprejme tudi zunaj tega časa), da je okolica urejena (a spet ne preveč) in da se vedno nekaj dogaja (pogosto tudi več stvari hkrati). Vse svoje moči usmerjamo v pridobivanje novih naravovarstvenih projektov. In domala v vsakem projektu najde Vidrin center svoj prostor. Zato ga nenehno nadgrajujemo in dejavnosti dopolnjujemo z novimi. Razmišljamo globalno in delujemo lokalno.
Projekt v smeri nadgradnje Vidrinega centra in izobraževanja za trajnosten način življenja je bil tudi VSI ODTENKI ZELENE (VSEZELENO), ki ga je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor (2018-2019). V razmerah, ko podnebne spremembe postajajo vse bolj očitne in vse bolj vplivajo na naše življenje, smo želeli doseči boljše poznavanje okoljske problematike, večje zavedanje o potrebnosti spremembe našega odnosa do narave in naravnih virov tukaj in zdaj ter s primeri dobre prakse pokazati, da je še mogoče obrniti trende razvoja v pravo smer. Kaj smo torej naredili?
Tuji in domači izletniki, ki se potepajo po Krajinskem parku Goričko, gostje Moravskih toplic in naključni obiskovalci bodo zdaj lažje našli Vidrin center, skrit v zelenju na robu gozda. Postavili smo namreč nove, velike in jasne usmerjevalne table na regionalni in na lokalnih cestah. Tisti, ki jim je center predaleč, lahko obiščejo spletno stran Inštituta LUTRA in si v aplikacijah, opremljenih z najnovejšimi spoznanji, izračunajo svoj vodni in ogljični odtis. Ko bodo spoznali, da je za skodelico kave potrebnih 140 litrov (virtualne) vode, se bodo morda raje odločili za čaj, saj prihranimo kar 110 litrov vode! Morda pa se bodo odločili tudi za obisk Vidrinega centra, še posebej, če bodo na poti obiskali EXPANO – Vrata v Pomurje; tam smo v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota namreč uredili vidrin kotiček z video predstavitvijo življenja vider in vabilom v Vidrin center.
Namige in predloge za varčno in pametno ravnanje z vodo in energijo lahko obiskovalci Vidrinega centra spoznajo na informacijskih tablah, ki so dostopne na prostem tudi takrat, ko center ni odprt. Prav tako si lahko podrobno ogledajo razkošen, domiseln »hotel za žuželke« (in, seveda, njegove goste) ter dobijo navdih za postavitev česa podobnega na domačem vrtu.
Žuželke, ki za razvoj potrebujejo vodo, pa so našle primerno bivališče v vrtnem bazenu, ki smo ga postavili in uredili za Waldna, vidrinega mladiča, ki je v našem centru lansko pomlad našel nadomestni dom. Pozimi je odšel v neznano, a bazen so naselile druge rastline in živali. Vse poletje in jesen smo opazovali samico kačjega pastirja, ki je vztrajno krožila nad bazenčkom in odganjala vsiljivce; varovala je namreč prostor, kamor je odložila jajčeca.
Če želimo do leta 2050 doseči obvezo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990, moramo vsi in vsak posebej prevzeti odgovornost za zmanjševanje ogljičnega odtisa svojega vsakdana. Največje spremembe si obetamo od državljanov sveta, ki še sedijo v klopeh osnovnih in srednjih šol. Zato njim v naših projektih namenjamo največ pozornosti. V izobraževalne dejavnosti projekta VSEZELENO smo vključili 12 osnovnih šol in 4 srednje šole; zanje smo pripravili učne liste in kar 48 delavnic, ki jih je skupaj obiskalo skoraj tisoč otrok. Če bi država oz. šolsko ministrstvo pokazalo več razumevanja za takšne neformalne oblike izobraževanja in ne bi bilo potrebna finančna udeležba staršev, bi jih bilo še veliko več… Iz navdušenega sodelovanja mladega rodu na delavnicah in vodenih ogledih narave pa vendarle lahko upamo na prihodnost, ko bodo naravne vrednote dobile tudi pravo ekonomsko vrednost in varstvo narave ne bo le nepotreben »strošek«. Zato ostaja izobraževanje za trajnostni razvoj in ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti, posebej mladine, ključnega pomena – tudi v naših prihodnjih projektih.
Marjana Hönigsfeld Adamič
Inštitut LUTRA
