Odgovor
Inštituta Lutra na navedbe ministra Vizjaka v medijih
Ministrova zavajanja v izjavah za
Slovensko kroniko (RTVSLO), 29. 3. 2022:
- Po
presoji ministra Vizjaka vsebine projekta LIFE BEAVER niso več potrebne in,
cit.: “niso v korist bobra, ampak v korist nevladne organizacije,
ki ji predlagam, da pridobi kaka sredstva tudi na trgu, ne samo iz
davkoplačevalskih virov”.
- “Če je inštitut začel
dejavnosti pred tem in brez podpisane (sofinancerske, op. Lutra) pogodbe, je to
počel na lastno odgovornost in tveganje”.
- “Kdorkoli
me pozna, ve, da nisem maščevalen človek. Če bi bilo to res v ozadju, potem ne
bi nobene pogodbe sklenili z Lutro, pa smo jo.”
Ad. 1:
Tako minister Vizjak osebno
kot tudi Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo) v
izjavah za javnost vztrajno ponavljata, da sofinanciranje projekta ni več
aktualno, ker so se bobri že preveč namnožili. Projekt je podprla Evropska
komisija ravno zato, ker smo v prijavi projekta utemeljili potrebo po ukrepanju
zaradi hitrega širjenja in naraščanja bobrove populacije ter naraščajočih
konfliktov. Projekt vendarle ni za bobra, ampak je predvsem namenjen ljudem
in zmanjšanju konfliktov. Bober ne potrebuje »zaščite«,
ampak ustrezne ukrepe, ki bodo zmanjševali konflikte, pri tem pa je osnovno
izhodišče poznavanje vrste in njene ekologije (torej izobraževanje na vseh ravneh).
Gre za predstavitev izjemno kompleksnih povezav v ekosistemu, ki potrebuje
dobro komunikacijsko podporo, brez katere sobivanje ljudi in bobra ni mogoče. Potreba
po dobri komunikaciji izhaja tudi iz Strokovnih podlag ZRSVN, na katere se
Ministrstvo sklicuje.
Sofinanciranje
projekta LIFE ni in ne more biti namenjeno delovanju organizacije. Projekt ima jasne cilje, določeno časovnico in
pričakovane rezultate ter podrobno in zaprto finančno konstrukcijo.
Upravičenost porabe sredstev zelo podrobno preverja Evropska komisija: vsa
sredstva, ki jih projektu namenijo Evropska komisija, sofinancerji in prijavitelj
s partnerji, morajo biti porabljena transparentno in učinkovito ter izključno
za namene projekta. Inštitut Lutra mora kljub morebitnemu
sofinanciranju Ministrstva zagotoviti tudi svoja sredstva v višini 130.833,80 €.
V primeru, da Ministrstvo projekta ne bo sofinanciralo, mora Inštitut Lutra
zagotoviti 225.267,00 €, partner Gozdarski inštitut Slovenije pa 68.535,00
€.
Znano je, da je Slovenija
pri črpanju evropskih sredstev med manj uspešnimi državami, Inštitut Lutra pa
je glede na število odobrenih LIFE projektov med najuspešnejšimi organizacijami
v Sloveniji.
Iz evropskih skladov smo v
času našega delovanja sami, s pomočjo projektnih partnerjev ali kot zunanji
sodelavci pridobili že več kot 8,2 mio €. Projekti zagotavljajo delovna
mesta, plačani so vsi davki in prispevki (davkoplačevalski denar!), velik del
tega evropskega denarja pa konča pri slovenskih podjetjih, ki s svojimi
storitvami sodelujejo pri doseganju projektnih ciljev.
Med letoma 2004 in 2021 je
skupni promet Inštituta Lutra znašal skoraj
2,6 mio €. Približno 50 % sredstev smo pridobili na javnih razpisih (za
skupno 24 projektov), večino od tega iz programa LIFE (53 %), drugo
polovico sredstev pa z delom na trgu. Donacij je v vseh teh letih bilo
zgolj za vzorec. Več kot 40 % sredstev, ki jih pridobimo na trgu, porabimo
za vlaganje v neprofitne projekte, ostalo pa za pokrivanje stroškov, ki
v teh projektih niso upravičeni.
Skupni prispevek
Ministrstva v projekte LIFE, pri katerih je bil Inštitut Lutra prijavitelj ali
partner, je doslej znašal 656.480 €, prispevek Evropske komisije pa več kot 2,7
mio €. Od leta 2004 je Inštitut Lutra od Ministrstva prejel 194.144,58 € za
sofinanciranje LIFE projektov in 87.038,67 € na razpisih Ministrstva za
projekte nevladnih organizacij. Doslej nismo niti od Ministrstva niti od drugih
javnih institucij nikoli pridobili nenamenskega sofinanciranja, zato je
trditev, da živimo na račun davkoplačevalcev, povsem neresnična in zavajajoča. Vsa
sredstva Ministrstva, ki smo jih prejeli kot (so)financiranje projektov,
predstavljajo zgolj 11 % celotnega prometa Inštituta Lutra.
Trditev Ministra Vizjaka,
da pridobivamo sredstva samo iz davkoplačevalskega denarja, je torej laž.
Ad. 2:
Po našem vedenju so se
vsi LIFE projekti v Sloveniji pričeli pred podpisom sofinancerske pogodbe z
Ministrstvom (sofinanciranih je bilo več kot 30 LIFE projektov). Doslej je bilo
samoumevno, da dogovor o sofinanciranju velja. Vsak prijavitelj gradi finančno
konstrukcijo glede na razpoložljiva sredstva in če Ministrstvo obljubi
sofinanciranje projekta, prijavitelj sredstva tudi pričakuje. Brez vsebinske
in finančne podpore Ministrstva projekta LIFE BEAVER na Evropsko komisijo sploh
ne bi prijavili. Najprej smo se za sofinanciranje dogovorili med pripravo
projektne prijavnice (in vsebino uskladili), kar dokazuje podpisano pismo
podpore. Prav tako smo se s pravočasno in popolno vlogo prijavili na javni
poziv Ministrstva za sofinanciranje LIFE projektov; javni poziv med drugim
navaja, da bodo sofinancirani VSI od Evropske komisije potrjeni
projekti. Zakaj bi nas torej skrbelo, da pogodba o sofinanciranju projekta ne
bo podpisana?
K začetku del na projektu
nas obvezuje pogodba z Evropsko komisijo, v kateri je časovnica del natančno
določena. Zato smo s projektom začeli po načrtu, 1. septembra 2020.
Ad. 3:
Minister pravi, da
odrekanje sredstev ni maščevanje, ampak osebi, ki bi še sodnikom »trla jajca«,
težko verjamemo…
Pogodba,
o kateri govori minister, je bila sklenjena na podlagi izbora Inštituta
Lutra (kot ponudnika storitev na trgu!) za javno naročilo št.
430-5/2022-2550: »Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in
vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24«, ki ga je objavilo Ministrstvo. Naloga
monitoringa vrst Natura 2000 (tudi vidre in bobra) je obveza za vse države
članice EU, Slovenija pa je pri zagotavljanju monitoringov v krepki zamudi. Za
vidro in bobra od določitve Natura 2000 območij (leta 2004) ni bil opravljen
niti državni pregled stanja vrst, kaj šele monitoring. Zato je takšna naloga
obveza naše države.
Odgovor
Inštituta Lutra na sporočilo za javnost Ministrstva za okolje in prostor,
objavljenega 28.03.2022 na portalu Ministrstva
V sporočilu za javnost
Ministrstvo navaja, da bi»znesek torej več
kot 1 mio evrov bi bil s to pogodbo namenjen spoznavanju in razumevanju vloge
bobra v ekosistemu, ocenjevanju vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev pri
vzdrževanju mokrišč in zagotavljanju čiste vode, izobraževanje in ozaveščanje
ciljnih skupin o vlogi in pomenu prisotnosti bobra, kar neposredno nima povezav
z zaščito bobra, temveč gre za sofinanciranje akcij, ki ne bodo ključno
pripomogle k sprejetju strategije, temveč za delovanje nevladne organizacije.«
Vrednost
projekta je 913.861 € in ne več kot 1 mio evrov. Ministrstvo nenadoma ne razume
več povezave med »spoznavanjem in razumevanjem vloge bobra v ekosistemu,
ocenjevanju vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev pri vzdrževanju mokrišč
in zagotavljanju čiste vode, izobraževanjem in ozaveščanje ciljnih skupin o
vlogi in pomenu prisotnosti bobra« in varstvom vrste. Kot Ministrstvo že samo
ugotavlja, bober ne potrebuje »zaščite«, ampak ustrezne ukrepe, ki bodo
zmanjševali konflikte, pri tem pa je osnovno izhodišče poznavanje vrste (torej
izobraževanje na vseh ravneh), kar je skladno s Strokovnimi podlagami ZRSVN, na katere se
Ministrstvo sklicuje.
Ministrstvo je samo
predlagalo, da v projekt vključimo tudi oceno vrednosti ekosistemskih storitev
mokrišč in bobrovih aktivnosti,
saj bo tako lažje utemeljevalo usmeritve politik na področju varstva narave,
voda, kmetijstva in podnebnih sprememb. Pomemben del projekta je tudi priprava
modela trenutne in prihodnje razširjenosti bobra in conacija Slovenije
glede na sprejemljivost pojavljanja bobra, predvsem z vidika možnih konfliktov,
ki je več kot dobrodošel rezultat za pripravo strategije.
Navedbe Ministrstva,
da ima resne zadržke glede sofinanciranja projekta zaradi »znatnega povečanja
prisotnost bobra v naravi, nastanka škod, spremenjenih pričakovanj deležnikov
ipd.« ter »nastale potrebe po ustreznem (pre)oblikovanju politike do te
živalske vrste« niso smiselne in kažejo na ministrovo nepoznavanje projekta,
saj v projektu naslavljamo ravno te vsebine. Gre za informacijski projekt in ne za projekt, namenjen izključnemu
varstvu oziroma povečanju populacije vrste. Vrsta se sama uspešno širi
in ne potrebuje posebnih ukrepov za izboljšanje naravnega okolja, potrebno
pa je izboljšati bobrov »družbeni habitat«. Potreba po projektnih
aktivnostih je v projektni nalogi utemeljena ravno s hitrim širjenjem vrste in
rastjo populacije, povečanjem konfliktov in potrebami deležnikov; vse to je
bilo jasno že ob prijavi projekta v letu 2019 in je morda novost zgolj za ministra
Vizjaka.
Ministrstvo je v pismu
podpore projektu med drugim navedlo, da podpira projekt in da bo uporabilo
rezultate projekta v procesu priprave politik za varstvo narave, okolja in
blaženja/prilagajanja na podnebne spremembe ter za nadaljnje načrtovanje
upravljanja z bobrom. V letu 2019 pripravljene Strokovne podlage za načrt
ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra (Castor fiber) v Sloveniji, ki
jih je pripravil Zavod za varstvo narave Slovenije, poudarjajo pomen stalne
komunikacije, izobraževanja in ozaveščanja na vseh ravneh; ravno to je eden od
osnovnih namenov projekta LIFE BEAVER. Projekt je mednarodne narave in
vključuje sodelovanje širšega kroga strokovnjakov za bobra v Evropi. V slovenski
prostor prinaša pregled (v obliki priročnika) in praktično predstavitev
učinkovitih ukrepov za zmanjševanje konfliktov z bobrom ter nas ponovno uči,
kako sobivati z njim. Med pomembnimi rezultati projekta so tudi:
- Smernice za prihodnjo strategijo upravljanja z
vodami v zvezi z ohranjanjem bobrov, mokrišč in obrežne vegetacije ter za
zmanjšanje konfliktov med človekom in bobrom zaradi poplav, ki jih povzročajo
bobri;
- Smernice za prihodnjo kmetijsko politiko v zvezi z
ohranjanjem bobra, mokrišč in obvodne vegetacije in zmanjšanje konfliktov med
človekom in bobrom;
- Strokovni predlog za spremembo obstoječih
spodbud/odškodninskih shem in ukrepov za zmanjšanje konfliktov.
Da so komunikacijske in
izobraževalne aktivnosti potrebne, kaže tudi javnomnenjska raziskava, ki
smo jo že pripravili v sklopu projekta LIFE BEAVER. Opravljena je bila med
kmeti, splošno javnostjo in izbranimi deležniki (upravljavci zavarovanih in
Natura 2000 območij, kmetijskimi svetovalci KGZ in uslužbenci Zavoda za gozdove
RS) in je pokazala relativno slabo poznavanje vrste. Tako je npr. na vprašanje,
če se bobri prehranjujejo ribami, pritrdilno odgovorilo kar 45 % splošne
javnosti, 33 % kmetov ter 28 % izbranih deležnikov; nadaljnjih 33 %
splošne javnosti, 22 % kmetov in 11 % upravljavcev je odgovorilo z »ne vem«.
Kar 90 % deležnikov, 62 % kmetov in 61 % splošne javnosti je izrazilo zanimanje
po več informacijah o bobrih.
Ker tako ministrstvo kot
tudi mediji navajajo napačne informacije o financiranju projekta, smo
pripravili podrobnejši pregled finančne konstrukcije projekta LIFE BEAVER:
Vrednost projekta: 913,861 € (100 %)
Projektna vrednost slovenskih partnerjev: 637.262,00 € (70 % projekta)
- Inštitut Lutra: 484.963 €
- Gozdarski inštitut Slovenije: 152.299 €
Projektna vrednost hrvaških partnerjev:276.599,00 € (30 %
projekta)
- Fakultet šumarstva i drvene tehnologije
(HR): 152.482 €
- Muzej Ivanić-Grad: 124.117 €
Prispevek
Evropske komisije: 491.647 € (53,80 %)
- Inštitut Lutra: 259.696 €
- Gozdarski inštitut Slovenije: 83.764 €
- Fakultet šumarstva i drvene tehnologije
(HR): 82.198 €
- Muzej Ivanić-Grad: 65.989 €
Predvideno sofinanciranje
Ministrstva za okolje in prostor (SI): 124.893,00 € (19,60% deleža
slovenskih partnerjev)
- Inštitut Lutra: 94.433,20 €
- Gozdarski inštitut Slovenije: 30.459,80
€
Vložek
partnerjev (ob sofinanciranju MOP): 297.321,00 € (32,53 %)
- Inštitut Lutra: 130.833,80 €
- Gozdarski inštitut Slovenije: 38.075,20
€
- Fakultet šumarstva i drvene tehnologije
(HR): 70.284 €
- Muzej Ivanić-Grad: 58.128 €
Vložek partnerjev (brez sofinanciranja MOP): 422.214,00 € (46,20
%)
- Inštitut Lutra: 225.267 €
- Gozdarski inštitut Slovenije: 68.535 €
- Fakultet šumarstva i drvene tehnologije
(HR): 70.284 €
- Muzej Ivanić-Grad (HR): 58.128 €